“Čas bi bil, da se ti fantje vrnejo med svoje drage”

“Čas, ki so ga preživljali primorski padalci, je bil kljub tragedijam čas čast: zaradi idealizma in predanosti cilju osvoboditve domovine, za kar so mnogi tudi plačali z življenjem,” je na slovesnosti v spomin na primorske padalce poudaril slavnostni govornik, novinar Ivan Žerjal, potomec padalca Josipa Dolenca.

Lletošnja spominska slovesnosti v Škrbini je spet potekala “v 
živo”.
Lletošnja spominska slovesnosti v Škrbini je spet potekala “v živo”.  

ŠKRBINA > Slovesnosti, ki je pred spominskim obeležjem v Škrbini konec minulega tedna ponovno potekal po kovidnem premoru, so se udeležili krajani, sorodniki padalcev, diplomatski predstavniki ter predstavniki Slovenske vojske in policije. Komenski župan Erik Modic je poudaril nelahko, za nekatere tudi tragično usodo primorskih padalcev, ki je bila dolgo zamolčana, veleposlanica Združenega Kraljestva v Sloveniji Tiffany Sadler pa je v slovenščini izpostavila, kako so se padalci borili za svobodo in potegnila vzporednico z današnjo vojno v Ukrajini, v kateri Slovenija in Velika Britanija sodelujeta pri pomoči, pri čemer se danes, kot so se nekoč primorski padalci, na tisoče Ukrajincev uri v Veliki Britaniji, da bi osvobodili svojo državo.

“Ob pripovedovanju in branju zgodb primorskih padalcev odkriješ, da je šlo res za izjemne ljudi: lahko bi mirne duše ostali v ujetništvu ali v jugoslovanskem kraljevem gardnem bataljonu v Egiptu oziroma Palestini in tam mirno dočakali konec vojne, a so se javili za drzne naloge,” je poudaril Žerjal. Med padalci je namreč večinoma šlo za Primorce, ki so vojno začeli kot prisilno vpoklicani italijanski vojaki in bili kasneje zajeti s strani anglo-ameriških sil. Iz ujetništva so prišli v jugoslovanski kraljevi gardni bataljon. Najboljše so zavezniki izurili v radiotelegrafiji, saboterstvu, diverzantstvu in padalstvu.ter jih pošiljali v pomoč osvobodilnemu gibanju na domača tla.

Ljudem, kot so bili primorski padalci, so, kot je izpostavil Žerjal, na Zahodu v desetletjih po drugi svetovni vojni posvečali knjige in filme, na Vzhodu, kamor sta se prištevali tudi Slovenija in Jugoslavija, pa so nekateri padli kot partizani, nekatere so ubili četniki, večina pa jih je bila predmet sumničenja, saj so jih imeli za britanske špijone, postavili so jih pod nadzor, jih zasliševali, preganjali, marsikoga je naposled tudi “vzela noč”. “Svojci pa s(m)o ostali v trajni negotovosti glede usode svojih dragih, ne vedoč, ali so živi ali ne, niti, kje so morebiti njihovi grobovi,” je poudaril Žerjal, ki je prepričan, da bi bil že čas, da se tudi to razkrije in da se pokojniki vrnejo med svoje drage, v družinske grobove. Dejanska usoda in kraj zadnjega počitka marsikoga izmed njih ostaja še vedno ovita v skrivnost.


Najbolj brano