Bo v Divači zrasla največja sončna elektrarna v državi?

Podjetje Enery Slo želi severno od Divače ob avtocestnem razcepu v neposredni bližini RTP Divača zgraditi sončno elektrarno z močjo 9,9 megavatov. Del občinskih svetnikov, ki so v sredo prisluhnili predstavitvi projekta, elektrarni ni naklonjen in napoveduje pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Če bo investitor, ki je sicer pridobil soglasja večine lastnikov zemljišč, s pobudo za OPPN uspel, bi predvidoma v dveh letih v Divači zrasla doslej največja sončna elektrarna v Sloveniji.

Prostostoječo sončno elektrarno bi sestavljalo približno 20.000 
solarnih panelov, elektrarna bi bila ograjena z varnostno ograjo, 
dostopne poti pa bi lahko uporabljali kot tekaško stezo s fitnesom 
na prostem.  Foto: Arhiv Enery SLO d.o.o.
Prostostoječo sončno elektrarno bi sestavljalo približno 20.000 solarnih panelov, elektrarna bi bila ograjena z varnostno ograjo, dostopne poti pa bi lahko uporabljali kot tekaško stezo s fitnesom na prostem.  Foto: Arhiv Enery SLO d.o.o.

DIVAČA > Območje občine Divača je predvsem zaradi bližine razdelilne transformatorske postaje (RTP) Divača postalo privlačno za različne investitorje v obnovljive vire energije. Trenutno so za širše senožeško območje v teku kar trije državni prostorski načrti za postavitev vetrnih elektrarn, sklep o začetku priprave četrtega v neposredni bližini, vendar na območju občine Sežana, še čaka na zeleno luč vlade. Skupno naj bi na tem območju zraslo okrog sto vetrnic, visokih do 240 metrov. Tem se je pred nekaj meseci pridružila še pobuda podjetja Enery Slo, ki želi severno od Divače v trikotniku ob avtocestnem razcepu in v neposredni bližini RTP Divača zgraditi sončno elektrarno z močjo 9,9 megavatov.

Družba Enery Slo, ki je del skupine Enery s sedežem na Dunaju, želi na degradiranem območju zgraditi prostostoječo sončno elektrarno s približno 20.000 paneli, transformatorsko postajo ter priključni vod na elektroenergetsko omrežje. Fotonapetostni moduli sončne elektrarne bi stali na nosilni konstrukciji, pričvrščeni v tla. Tla bodo poraščena s travo, elektrarna pa bi bila ograjena z varnostno ograjo. Dostopne ceste bi bile prosto dostopne in bi jih občani lahko uporabljali za rekreacijo.

12

hektarjev veliko območje ob avtocesti na obrobju Divače bi investitor prekril z 20.000 solarnimi paneli z

9,9

megavata skupne moči

Če bi investitor uspel s pobudo, bi v Divači zrasla največja sončna elektrarna v Sloveniji. Proizvedena električna energija bi zadoščala za skoraj polovico letne porabe vseh gospodinjstev v divaški občini.

Večinski lastnik družbe Enery je sklad Amber Infrastructure s sedežem v Londonu, ki upravlja Investicijski sklad pobude Treh morij (3SIIF), v katerega je investirala tudi SID Banka. Družba, ki se je doslej osredotočala predvsem na trge v srednji in vzhodni Evropi, si želi postati eno izmed vodilnih podjetij na področju zelenega preboja v Sloveniji. Trenutno upravljajo z elektrarnami s skupno močjo 270 megavatov, od tega je 230 megavatov sončnih, preostalo pa so hidro in vetrne elektrarne.

Alenka Štrucl Dovgan

županja Občine Divača

“S sončno elektrarno ponujamo alternativo vetrnicam na že degradiranem območju.”

Potrebna bo presoja vplivov na okolje

Da bi lahko izpeljali investicijo v Divači, pa bo morala najprej občina z OPPN spremeniti namembnost območja iz površin za oddih, rekreacijo in šport v območje energetske infrastrukture. Ker gre za del območja Nature 2000 in Ekološko pomembnega območja, bo moral investitor izdelati tudi celovito presojo vplivov na okolje.

Kot je v sredo na seji občinskega sveta poudaril direktor družbe Enery Slo Nace Novak, želijo prisluhnili tudi interesom lokalnega prebivalstva, zato so pripravljeni na tem območju urediti tekaško stezo in postaviti fitnes v naravi. Območje so izbrali zato, ker je že degradirano s hrupom z avtoceste in elektromagnetnim sevanjem, sama investicija pa, kot zatrjujejo, ne bo ustvarjala dodatnih negativnih vplivov na okolje. “Dejstvo je, da Slovenija po deležu energije, proizvedene iz obnovljivih virov, močno caplja za Evropo. To je trenutek, ko se bo morala tudi država odločiti, kakšno energijo želi. Potrebe naraščajo, nihče pa se ne želi nečemu odreči za to,” je dejal Novak.

Za večino zemljišč že imajo soglasja lastnikov

Območje obsega dobrih 12 hektarjev zemljišč, za 10,8 hektarja so že pridobili soglasja lastnikov. Največji, 66-odstotni lastnik, je agrarna skupnost Divača, ki je za kmetijsko rabo neprimerna zemljišča že dlje časa iskala potencialne investitorje. “Gre za degradirana zemljišča, ki so služila za deponije gradbenega materiala pri gradnji avtoceste. Agrarna skupnost od teh sedmih hektarjev zemljišč nima nobene koristi in donosa, niti za plačilo davkov,” je pojasnil predsednik agrarne skupnosti Ivan Dolenc. Pred tremi leti so dobili pobudo Društva Motoclub MX race, ki je na to območje želelo umestiti motokros stezo, vendar je idejo kasneje opustilo.

Medtem ko so na Občini Divača projektu sončne elektrarne naklonjeni, pa ima zlasti opozicijski del svetnikov pomisleke. “Naša občina je v zadnjem času zelo oblegana z zelenimi projekti. Sama sem za zeleno energijo, ampak ne na tleh Nature 2000,” je dejala Jelena Ilišin, ki meni, da bi območje moralo ostati še naprej namenjeno športu in rekreaciji, saj teh površin v občini močno primanjkuje.

Alternativa vetrnicam

“S sončno elektrarno ponujamo alternativo vetrnicam na že degradiranem območju,” odgovarja županja Alenka Štrucl Dovgan, podžupan Mario Benkoč pa dodaja, da bi veliko večji vpliv na okolje imela motokros steza, ki je bila tu predvidena prej. Na občini preučujejo tudi možnost postavitve skupnostne sončne elektrarne na opuščenem delu kamnoloma Laže, s čimer bi prepolovili stroške porabe električne energije in postali prva samooskrbna občina v državi.


Najbolj brano