Ker slabo ločujejo, bodo plačali več

Januarja prihodnje leto bo cena za odvoz bioloških odpadkov za štiri kraške in brkinske občine višja, saj bo moralo Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana iskati novega pogodbenika za odvzem odpadkov iz rjavih zabojnikov. Kompostarna Rosa je pogodbo prekinila, ker je med biološkimi odpadki preveč takih, ki tja ne sodijo.

Zmeda ni le v zabojnikih za biološke odpadke, temveč tudi na 
nekaterih ekoloških otokih po Sežani.  Foto: Petra Mezinec
Zmeda ni le v zabojnikih za biološke odpadke, temveč tudi na nekaterih ekoloških otokih po Sežani.  Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Med njimi so najpogostejše plastične vrečke, a v zabojnik za biološke odpadke prevečkrat pot najdejo tudi mešani odpadki, neizpraznjena embalaža, ki ji je potekel rok trajanja, in celo plenice, za katere so sicer ob stanovanjskih blokih postavljeni posebni zabojniki.

Med bio odpadki preveč plastike

Slabo pa ne ločujejo le v stanovanjskih blokih. Na Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana, ki opravlja javno službo za odvoz odpadkov v štirih kraških in brkinskih občinah, opažajo, da je stanje podobno povsod, tudi po vaseh. Lani so pobrali 1.356 ton biološko razgradljivih odpadkov, dobre tri odstotke več kot leto poprej.

1.356

ton bioloških odpadkov so pobrali lani na območju štirih občin, kar je dobre

3

odstotke več kot leto poprej

“Kompostarne, ki iz teh odpadkov izdelujejo kompost in kompostno gnojilo, ne sprejemajo kar vseh odpadkov povprek,” je pojasnila Vlasta Kukanja, vodja enote za ravnanje z odpadki pri sežanski komunali.

Iz vrhniške Kompostarne Rosa, s katero imajo trenutno še sklenjeno pogodbo za odvoz bioloških odpadkov, so večkrat opozorili na slabo kakovost oddanih odpadkov. Zato so na komunali začeli na rjave zabojnike lepiti opozorila, da plastične vrečke tja ne sodijo. A ni pomagalo.

Vlasta Kukanja, Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana

“Kompostarne po Sloveniji so polne in ne sprejemajo novih bioloških odpadkov. Po vsej verjetnosti bomo morali v tujino.”

Novembra lani so dobili iz kompostarne napoved odpovedi pogodbe. Da do nje ne bi prišlo, so začeli na lastno pest z mehanskim izločanjem odstranjevati nezaželene odpadke, da bi dosegli primerno čistočo, je pojasnila vodja.

Ker pa tudi to ni bilo dovolj, so pred nekaj tedni dobili dokončno odpoved pogodbe. Po novem letu bodo morali iskati novega odjemalca.

V Sloveniji ni prostih kompostarn

Kar pa ni enostavno. “Zato smo tudi naredili vse, da do tega ne bi prišlo. Kompostarne po Sloveniji so polne in ne sprejemajo novih bioloških odpadkov. Po vsej verjetnosti bomo morali v tujino,” je napovedala Kukanja. Najbrž bodo biološki odpadki s Krasa in dela Brkinov končali v Italiji ali pa na Hrvaškem.

Vse to bo cene odvoza komunalnih odpadkov, ki jih na položnice dobijo prebivalci, podražilo. Koliko, pa bo odvisno od pogodbe in pogojev novega prevzemnika. Pri tem pa na sežanski komunali pojasnjujejo, da lahko, kdor ima doma kompost in tako rjavega zabojnika ne uporablja, izpolni izjavo in si s tem zagotovi nižjo ceno na položnicah.

Sežanska komunala ni edina, ki ima težave z odvzemom bioloških odpadkov. Celotna Primorska trenutno nima regijske kompostarne, ki pa bi jo zelo potrebovala, je še prepričana Vlasta Kukanja. “Zbiranje odpadkov je gospodarska javna služba, obdelava bioloških pa je tržna, kar pomeni, da mora na trgu obstajati interes.” A četudi bi obstajal interes, bi bilo najbrž težko najti primeren kraj, na katerem bi kompostarno zgradili, še razmišlja sogovornica.

Kaj pa rešitev za izboljšanje kakovosti oddanih bioloških odpadkov? “Obstaja. Pomeni odvoz bioloških smeti od vrat do vrat, vendar bi to drastično povišalo ceno, saj bi morali nabaviti novo opremo, med drugim vsaj en kamion,” je še povedala vodja.

Od vrat do vrat dražje, a višja kvaliteta

Že od leta 2010 pa imajo tak sistem pobiranja bioloških odpadkov na območju občin Postojna in Pivka. “To pomeni, da se lahko vsako gospodinjstvo, ki ne želi tovrstnih odpadkov kompostirati doma, vključi v organiziran odvoz,” je pojasnil Gregor Kranjec iz Publikusa.

Gospodinjstvu dodelijo tipsko rjavo posodo, ki jo v poletnem času praznijo enkrat na teden, v zimskem pa enkrat na dva tedna. V večstanovanjskih objektih imajo nameščene posode ustrezne prostornine glede na število uporabnikov.

Storitev obdelave biološko razgradljivih odpadkov vsakokrat poiščejo na tržišču, v največji meri pa koristijo storitve Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. “Največji problem predstavljajo plastične vrečke, v katerih uporabniki oddajajo biološko razgradljive odpadke. Drugače pa je kvaliteta ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov na visoki ravni,” je še povedal Kranjec.

V rjave zabojnike lahko uporabniki odložijo tudi manjše količine vrtnih odpadkov.


Najbolj brano