Značka prijateljstva na lipiških konjih

Botra druge letošnje žrebičke lipicanke je postala veleposlanica ZDA v Sloveniji Lynda C. Blanchard. Njeno botrstvo je tudi simbol povezanosti Lipice in ZDA. Ameriške vojaške enote so namreč leta 1945 rešile čredo lipicancev iz kraja Hostoun v Sudetih, kamor so jih pred vojno vihro evakuirali iz več kobilarn, tudi iz Lipice.

Ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda Blanchard je danes ob 
obisku Kobilarne Lipica postala botra lipicanske žrebičke 909 
Slavina XXXV.. Foto: Kobilarna Lipica Foto: VID ROTAR
Ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda Blanchard je danes ob obisku Kobilarne Lipica postala botra lipicanske žrebičke 909 Slavina XXXV.. Foto: Kobilarna Lipica Foto: VID ROTAR

LIPICA > Kobilarna Lipica letos obeležuje 440-letnico obstoja, a njena usoda bi se lahko povsem drugače obrnila, če ne bi spomladi pred 75 leti ameriške vojaške enote rešile stotin lipicanskih konj iz kraja Hostoun na območju današnje Češke. Tja so pred vojnimi nevarnostmi Nemci umaknili konje iz številnih evropskih kobilarn. 179 so jih po kapitulaciji Italije leta 1943 odpeljali tudi iz Lipice.

Ob koncu druge svetovne vojne, ko so se nemške enote umikale pred Rdečo armado, pa je vojna ogrozila konje tudi v Hostounu. Ameriške vojaške enote pod vodstvom generala Pattona pa so 28. aprila 1945 konje zajele in jih evakuirale na Bavarsko. S tem so rešili lipicance in ohranili tradicijo njihove reje.

Ameriška veleposlanica v Sloveniji Lynda Blanchard in direktor Holdinga Kobilarna Lipica Matej Oset (foto: Kobilarna Lipica)

Od 176 konj se jih je vrnilo enajst

Ameriške oblasti so decembra 1945 del lipiške črede skupaj z rejskimi knjigami predale Italiji, verjetno zaradi pričakovanja, da bo Lipica tudi po vojni del Italije. Del konj je ostal v Avstriji, nekaj so jih odpeljali v ZDA.

A Lipica je po priključitvi Primorske prišla v Jugoslavijo. Od Italije je zahtevala tudi vse konje in rejske knjige, ni bila uslišana. V Lipico se je dve leti kasneje vrnilo le enajst konj. V prihodnjih dneh letih jih je iz različnih kobilarn prišlo še 80. A že 1949 je 33 konj spet odšlo, saj jih je morala Lipica od prehodu iz zvezne v republiško upravo predati kobilarni Kutjevo v Slavoniji. Tako oslabljena je Kobilarna Lipica začela obnavljati svojo čredo, sistematično pa se je z nakupom, izposojo in izmenjavo plemenskih živali začela ukvarjati šele v poznih šestdesetih letih. Danes je kot izvorna kobilarna Lipicancev uveljavljena konjerejska ustanova.

Veleposlanica nadela značko prijateljstva

V lipiški čredi (v Lipici, na posestvu Ravne in v zasebni reji) je trenutno več kot 400 konj, letos se ji je pridružilo 30 žrebičkov. 26. aprila, skoraj točno 75 let po operaciji Kavboj, tudi 909 Slavina XXXV. Njena botra je danes postala veleposlanica ZDA v Sloveniji Lynda C. Blanchard, ki je tudi sama navdušena nad konji. Ukvarjala se je s terapevtskim jahanjem, dejala je, da bo v Lipico pripeljala tudi družino. “Američani poznamo lipicance, a zdi se mi, da jih večina misli, da je njihova preteklost bolj povezana z Avstrijo. Zato je tudi moja naloga, da jim povem, da je njihov izvor v Lipici v Sloveniji. Tudi njena 440-letna izredna dediščina je eden od razlogov, da imam rada Slovenijo. Dediščina nam tudi kaže, kako povezani smo med seboj in da imamo enake vrednote,” je še povedala, ko je lipicanski kobili pripela rozeto z značko ameriško-slovenskega prijateljstva.

Da je bila operacija Kavboj pomembna za obstoj Lipice in da je tudi botrstvo ameriške veleposlanice pomembna gesta sodelovanja, je dodal Matej Oset, direktor holdinga Kobilarna Lipica.


Najbolj brano