440 let vzponov in padcev in leta novih izzivov

Danes mineva 440 let od začetka kobilarne v Lipici. V res dolgi zgodovini je doživela številne vzpone in padce. Danes je čreda lipicancev velika kot še nikoli doslej, posestvo kobilarne zavarovano kot državni spomenik, a pogumno lahko vstopi v novih 440 let le, če bo okrepila dela s konji, meni dolgoletni poznavalec Lipice Stanislav Renčelj.

Lipicancev je dovolj,  rabijo pa ljudi, ki bodo z njimi dobro delali. Foto: Leo Caharija
Lipicancev je dovolj, rabijo pa ljudi, ki bodo z njimi dobro delali. Foto: Leo Caharija

LIPICA > Na današnji dan leta 1580 je avstrijski nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o nakupu zapuščenega letnega dvorca v današnji Lipici. Naslednje leto se je okoli njega že paslo 24 plemenskih kobil in šest plemenskih žrebcev, čreda je naraščala in se kakovostno razvila. Leta 1735 je 54 lipiških konj nastopilo na otvoritvi dvorne jahalnice na Dunaju.

Vzponi in padci

Na prehodu v 18. stoletje sledijo padci: najprej beg črede pred Napoleonovo vojsko, nato Lipico in najboljše plemenjake prizadene potres, lipiško posestvo je opustošeno. Zaradi oddaljenosti od Dunaja bi skoraj prišlo do selitve črede v prestolnico, a je leta 1848 cesar Franc Jožef I odločil, da ostane v Lipici.

Sledita nova udarca - prva in druga svetovna vojna. Po slednji je Lipici ostalo vsega enajst konj, a jugoslovanska vlada ji dodeli še 54 lipicancev. Ko iz zvezne preide najprej v republiško in nato pod okrajno ljudsko oblast, bi jo slednja skoraj razpustila. Skrb zanjo prevzame podjetje Jadran, ko pa postane zanj preveliko breme, ustanovi Konjerejski zavod Lipica. Ta zmanjša število konj na vsega 59 in v Lipico uvaja turizem. Zgradijo hotel Maestoso, jahalnico, hipodrom, leta 1980 hotel Klub, število obiskovalcev narašča, štiri leta zatem lipiška ekipa nastopi na olimpijskih igrah. A Lipica zaide v finančne težave, zato dovoli vstop igralnici, po letu 1991 strmoglavi še obisk.

Prenos na sežansko občino se izkaže za slabo potezo, pot v boljše čase se začne leta 1996 z ustanovitvijo javnega zavoda v državni lasti. Ta sicer nima sreče z direktorji, čreda pa kljub temu raste in zdaj šteje 389 konj. To je celo več, ko jih Lipica potrebuje in prenese, pravi sedanji prvi mož kobilarne Matej Oset, ki obžaluje, da jubileja zaradi koronavirusa ne bodo mogli obeležiti tako, kot so načrtovali: “Največji dogodek je bil predviden v nedeljo, 24. maja, vendar ga bomo predvidoma prestavili v kasnejše mesece in morda združili s tradicionalnim Dnevom Kobilarne Lipica v septembru. V teh dneh se veselimo vsakega obiskovalca, ki z obiskom da Lipici spodbudo, da bo svoje poslanstvo nadaljevala še naslednjih 440 let.”

Posebej vabi v Lipico v soboto, 23. maja, ko bodo dan z lipicanci začeli s spustom kobil na pašnike, nadaljevali z vožnjo vpreg, podkovanjem konj, ogledom posestva.

Več pozornosti konjem

Stanislav Renčelj, več let zaposlen v Lipici, o njeni prihodnosti pravi: “Danes Lipice ne ogroža finančno stanje, temveč dojemanje njene vloge. Če bo imela dovolj kadrov, ki bodo znali razvijati konjerejo in šolanje konj, jo čaka lepa prihodnost, sicer ne.”


Najbolj brano