Žičnica od Trsta do Opčin, pomisleki na obeh koncih

Tržaški projekt žičnice, ki bi povezovala Opčine in Staro pristanišče ter železniško postajo, je dobil 48 milijonov evrov denarja iz italijanskega načrta za okrevanje in odpornost. A novega prevoznega sredstva nočejo vsi prebivalci Barkovelj niti prebivalci Opčin. Podpisujejo celo peticijo, civilna iniciativa pa trdi, da bi gondole v zraku izjemno obremenila prostorsko krajino mesta.



Trasa zračne povezave med Opčinami in Barkovljami.
Trasa zračne povezave med Opčinami in Barkovljami.  

Postavitvi gondol močno nasprotujejo nekateri Barkovljani. Še posebej tisti, ki živijo ali delajo v neposredni bližini bodoče žičniške infrastrukture. Lastnici dveh dobro obiskanih barkovljanskih gostinskih obratov sta nam v en glas takole dejali: “O čem govorijo, naj najprej popravijo openski tramvaj, potem pa naj začnejo razmišljati o gondolah. Ne predstavljam si, da mi nad glavo vozijo kabine, kot jih vidimo v Sappadi. Kdo bo to vzdrževal? Koliko dni v letu bodo kabine ustavljene zaradi burje? Ko sva prebrali to novico, sva mislili, da gre za šalo.” Podobnega mnenja so bili tudi lastniki drugih bližnjih barkovljanskih dejavnosti.

Nočejo, da jim kabine bingljajo nad ulicami

Žičniških stebrov v bližini domov ne želijo prebivalci ulic, nad katerimi bi bingljale kabine.

Strokovnjak bi raje stavil na tramvaj

Da bi lahko Občina Trst spodbujala drugačne trajnostne potovalne načine, je prepričan Roberto Carollo, poznavalec železniške infrastrukture in inženir, ki je bil pooblaščen za nadzor prenove tramvajske proge, a se je funkciji odrekel po peripetijah okoli novega koncesionarja del. Sogovorniku se zdi veliko pomembnejša čim prejšnja prenova openskih tramvajskih tračnic kot pa postavitev žičniške infrastrukture.

Do žičnic ima pomisleke predvsem zaradi tržaškega podnebja, ki ga precejšen del leta kroji burja. Po njegovem bodo kabine zaradi premočnega vetra prisiljene mirovati kar veliko dni. Inženir je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj pristavil, da je v primeru tako pomembnih projektov potrebno upoštevati tudi okoljski vidik. Žičniška infrastruktura bi grobo posegla v prostor, je prepričan sogovornik, ki prednosti prevoza vidi predvsem v tramvajskem prometu.

Na vprašanje, če bi bilo v Trstu mogoče prenoviti tramvajske tračnice, ki se nahajajo pod asfaltom mnogih mestnih ulic, je strokovnjak odgovoril, da bi bilo stroškovno veliko cenejše postaviti nove tračnice kot pa popraviti stare. “Seveda bi lahko v Trstu spet uredili tramvajske proge. A bi se bilo treba odpovedati delu cestišča, kar pa je v mestu, kjer so avtomobili že od nekdaj najbolj priljubljeno prevozno sredstvo, skoraj neizvedljivo,” je povedal inženir, ki je ob tej priložnosti še dodal, da si tramvaji kot oblika prevoza utirajo pot nazaj v vse več mest, saj so pobude za vrnitev tega sredstva čedalje pogostejše. “Pri nas so te pobude omejene samo na openski tramvaj, za katerega si srčno želim, da bi ga čim prej zagnali. Ne pozabimo, da je ta tramvaj do ustavitve predstavljal glavno tržaško turistično znamenitost,” je spomnil Roberto Carollo.

Skupinica krajanov, ki ima hiše v bližini viadukta, nam je včeraj dejala, da so komaj končali bitko za postavitev zvočnih pregrad, ki bi omilile hrup tovornih vlakov, ki peljejo skozi Barkovlje, pa bodo morali začeti že novo bitko proti predlaganemu projektu postavitve žičnic.

Nič spornega v projektu, ki mu bo vlada iz sklada Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namenila 48 milijonov evrov, ne vidi barkovljanski župnik Antonio Greco, ki se mu zdi postavitev gondol dobra rešitev za razbremenitev lokalnih cest. Na vprašanje, če pa se mu vendarle žičniški stebri ne zdijo pregrob poseg v okolje, je župnik odgovoril, da v Barkovljah zelenih površin ne manjka.

Drastičen poseg na Opčinah, na Krasu bi bilo še več avtomobilov

Projektu zračne povezave z mestom nasprotujejo tudi prebivalci Opčin, ki bi bile deležne najbolj drastičnega posega, saj bi za postavitev vstopne postaje na Selivcu moralo pasti kar nekaj dreves. Podjetniku in nekdanjemu občinskemu odborniku za gospodarski razvoj Ediju Krausu se projekt zdi nesmiseln z dveh vidikov; tako z okoljevarstvenega kot z mobilnega. “Graditev žičniške infrastrukture na Opčinah bi pomenila hud poseg v naravo. Stebri in kabine bi obremenili tudi prostorsko krajino Barkovelj, zmanjšali bi vrednost nepremičnin ter okrnil kakovost življenja. Argument, da bi ta oblika prevoznega sredstva razbremenila ceste, ne drži. Prepričan sem, da bi na Krasu imeli še več avtomobilov,” je povedal Kraus.

Sam vidi večji potencial v vzpostavitvi tradicionalnih tramvajev, ki bi lahko povezovali različne mestne točke. “Tako z mobilnega kot s turističnega vidika se mi zdi bolj smiselno ciljati na tramvaje,” je še dejal.

Tako naj bi bila videti postaja žičnice na openskem Selivcu.

Zračnim tramvajem že od začetka nasprotujejo lastniki zemljišč na Selivcu, openski jusarji, ki so ta teden dobili veliko zadoščenje v pravnem sporu z Občino Trst, s katero so se več let pravdali o lastništvu zemljišč na Opčinah.

Rajonska svetnica Demokratske stranke Nives Cossutta pa je napovedala, da bodo v vzhodnokraškem rajonskem svetu pritiskali na pristojne, naj projekt umaknejo.

Da imajo lahko gondole kot oblika trajnostne mobilnosti sodoben pridih, pa meni Openc Robert Škerlavaj. Po njegovem mnenju se lahko s to obliko prevoznih sredstev izognemo zastojem na cesti in napornim iskanjem parkirišč v mestu. Seveda pa tudi on ni brez pomislekov. Po njegovem bi sistem mestne žičnice lahko dobro deloval le, če bi se prijel sistem kombiniranega prevoza.

Za zgled postavlja Madrid, Barcelono, London, Lizbono

V bran projektu se je v tiskovni noti postavil Everest Bertoli, novi občinski odbornik, ki je odgovoren za projekte Starega pristanišča in mestne finance. Ta je spomnil, da so mestne žičnice kot alternativno obliko prevoza postavili v mestih, kot so Madrid, Barcelona, London in Lizbona. “Ne vem, zakaj pri nas ne bi mogli uvesti načina prevoza, ki bi bistveno razbremenil lokalne ceste, prispeval k manjši onesnaženosti mesta in za nameček še prispeval k turistični promociji,” je še zapisal Bertoli,


Najbolj brano