V komori rešili dojenčico in dva gasilca potapljača

Na oddelku za hiperbarično zdravstveno nego v katinarski bolnišnici so v nedeljo sprejeli tri nujne primere. V Trst so najprej pripeljali koprska gasilca potapljača, zatem pa iz Gorice še mamico s 30 dni staro dojenčico.

TRST > Za zdravniško osebje je bil najbolj zahteven primer mamice in dojenčice, ki so ju na Katinaro pripeljali iz Gorice. Zastrupili sta se z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz svetilke. Še pred njunim prihodom je v bolnišnico prispel dežurni neonatolog, ko so ju sprejeli, sta bili mama in dojenčica le delno pri zavesti. Zdravstveno osebje je kljub težavam pri sporazumevanju - 28-letna mama iz Senegala govori namreč samo svahili - takoj ugotovilo, da težko dihata. Izpostavili so ju normobarični terapiji v 100-odstotni kisikovi atmosferi.

V bolnišnici so prvič imeli opravka s tako majhnim pacientom, razpoložljiva znanstvena literaturo na to temo je omejena, poudarjajo pri zdravstvenem podjetju Asugi. Dojenčico so zdravili z izrednim postopkom, s katerim so želeli omejiti posledice dekompresije, ki bi jih lahko utrpela predvsem na bobničih. Izpostavili so jo zato zgolj četrtini popolne kisikove terapije in ugotovili, kako ji lahko učinkovito dovajajo kisik. Iz neonatološkega oddelka so prinesli cevke, primerne velikosti, in s stalnim nadzorom uspešno izpeljali terapijo, dokler simptomi zastrupitve niso izzveneli. Dojenčico so nato odpeljali v oddelek za neonatologijo.

Tržaška bolnišnica je edina v Furlaniji - Julijski krajini, ki lahko nudi hiperbarično kisikovo terapijo v hiperbarični komori.

“Po pogovoru tudi z zdravniki drugih italijanskih oddelkov za hiperbarično kisikovo terapijo, sem ugotovila, da je primer dojenčice, s katerim smo se v nedeljo ukvarjali, res zelo redek,” je dejala dr. Paola Amato, vodja oddelka za anestezijo katinarske bolnišnice.

Tržaška bolnišnica je edina v Furlaniji - Julijski krajini, ki lahko nudi hiperbarično kisikovo terapijo v hiperbarični komori. Tudi v Sloveniji takega oddelka ni, zato so na podlagi dogovora s slovensko upravo za pomorstvo gasilca, ki sta po potapljanju v Dalmaciji potrebovala pomoč zaradi dekompresijske bolezni, pripeljali v Trst. Na oddelku, ki bolnike sprejema dan in noč, so zaposleni anesteziologi, specializirani v oživljanju. V obdobju korone je bil oddelek zaprt, a v normalnih razmerah izvedejo od 2600 do 3000 zdravljenj na leto.

Trije koprski gasilci so po potopu v Dalmaciji potrebovali zdravniško pomoč

Denis Glavina, direktor koprske gasilske brigade, nam je povedal, da sta v teh dneh na terapijah v hiperbarični komori tržaške bolnišnice dva njihova gasilca, še eden pa se zdravi v splitski bolnišnici. Skupina njihovih gasilcev se je minuli teden udeležila usposabljanja v potapljaškem kampu na otoku Murterju.

Usposabljanje je organiziral eden od zadarskih potapljaških klubov. Ko se je eden iz skupine osmih gasilcev minuli četrtek vrnil s potopa, je začutil slabost in značilne znake dekompresijske bolezni, zato so ga odpeljali na zdravljenje v splitsko bolnišnico, kjer je še na zdravljenju. Še dva gasilca sta znake te bolezni začutila kasneje, zato sta odšla na zdravljenje v bolnišnico Katinara, kjer imajo hiperbarično komoro.

Glavina je pojasnil, da bosta njihova gasilca s terapijami zaključila predvidoma v petek. Vzrok za težave koprskih gasilcev po potopu prejšnji teden direktorju gasilske brigade, ki je včeraj s sodelavci obiskal gasilca v splitski bolnišnici, še ni znan. SP

V Furlaniji - Julijski krajini se sicer še ne priznava vseh bolezni, pri katerih bi bila terapija koristna, opozarjajo pri Asugiju. Tako kot v Apuliji je namreč tu priznanih le sedem bolezni, med katerimi so štiri, pri katerih je potrebna urgentna pomoč. V drugih italijanskih deželah jih priznavajo kar 18, skladno s smernicami italijanskega združenja potapljaške medicine SIMSI.

Najnujnejših primerov je v FJK povprečno sto na leto. Oddelek v Trstu poleg sodobnega zdravljenja ponuja tudi preglede, ki jih morajo za habilitacijo opraviti profesionalni potapljači.

---