Trst za en dan prestolnica Evropske unije in vrednot

Vstajenje Primorske se je v ulici Fabio Filzi, pred Narodnim domom v Trstu, razleglo, ko je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor iz svojega avtomobila vstopal v stavbo. Z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello sta dopolnila poslanstvo, za katerega menita, da je zgodovinsko. Ali je bil ponedeljek res dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini? Odvisno od tega, kako in če bo politično seme rastlo.

TRST > Veliki trg je bil obdan z ograjami. Ladja in vodni skuterji finančne straže so lebdeli na vodi ob robu rive, po trgih in ulicah so se policisti mešali z orožniki in vojaki. Italijanska država z varnostnimi ukrepi v Trstu ni varčevala.

V dneh pred dogodkom so se vrstile obsodbe in polemike, a na dan D se je zdelo, da bi bilo čisto vseeno, tudi če v Trstu ne bi bilo niti ena samega policista. Vsi dogodki so minili mirno, v zavetju pandemije in vročega poletnega vremena. Casapound, so govorili, je bila na prizorišču, a nekaj ulic stran.

Borut Pahor je srečen

Slovenski predsednik Borut Pahor je ob podpisu listine, ki Narodni dom vrača Slovencem v Italiji, nekoliko idealistično pripomnil, da se poslej 13. julija ne bomo spominjali le po nasilnem in sovražnem dogodku, požigu ustanove, ki je bila simbol slovenske kulture v mestu in emancipacije naroda, ampak tudi po spravnem dejanju, ki je državi v novem stoletju povezal v evropskem duhu.

Pahor je podpis dokumenta označil za zgodovinski dogodek. “Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici,” je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo. “Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih,” je še poudaril Pahor. Trst pa je po njegovih besedah “za vsaj za en dan in vsaj v metaforičnem smislu, zaradi slavljenja najžlahtnejših vrednot, ki utemeljujejo Evropsko unijo, tudi njena prestolnica”.

“Občutki velikanske sreče me prevzemajo,” je kasneje za slovenske novinarje dejal Pahor in izrazil željo, da bi ti občutki prevevali Slovence “doma, tukaj in povsod po svetu”.

Mattarella kliče prihodnost

Sergio Mattarella je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. “Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost,” je izpostavil. “Zaradi skupne odločitve, da vsi vstopimo v Evropsko unijo, meja ne pomeni več ločitve. Italijani in Slovenci na obeh straneh meje smo se odločili za to pot. V imenu skupnih vrednot svobode, demokracije in miru,” je še dejal.

Italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese je poudarila, da je varovanje manjšin in njihovih pravic eno od osnovnih načel italijanske ustave. Pojasnila je še, da so v danes podpisanem dokumentu podrobno opredelili časovnico in vrsto dejanj, povezanih z vrnitvijo Narodnega doma.

Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je sporočil: “Želim si, da Narodni dom postane hiša dialoga, hiša prijateljstva in hiša sožitja med narodi ter prispeva k večkulturni in večjezikovni prihodnosti Trsta.”

Boris Pahor časti poklonil vsem umrlim

Tržaški pisatelj Boris Pahor, očividec požiga Narodnega doma, ki bo kmalu dopolnil 107 let, je dolgo okleval, ali sprejeti najvišja priznanja obeh držav. Slovenski predsednik mu je danes vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike, najvišje priznanje, ki ga lahko prejme italijanski državljan. Nazadnje, so povedali domačini, ki pisatelja dobro poznajo, je pretehtala prav povezava med nagradami in vrnitvijo stavbe. Časti je sprejel in jih posvetil “vsem, ki se niso vrnili.”

Boris Pahor je najvišji odlikovanji prejel iz rok italijanskega (na fotografiji) in slovenskega predsednika. (Foto: Francesco Ammendola)

Predstavniki organizacij Slovencev v Italiji, ki so po koncu protokolarnega viharja pomodrovali ob skodelici kave, so sklenili, da se bodo odslej 13. julija spominjali vsega: požiga, vrnitve in tudi včerajšnjih političnih obljub. Ter odslej vsako leto naredili inventuro konkretnih potez, ki bodo vrnitev doma spremenili iz protokolarne geste v realnost.

Simbolično so si pozno popoldne Primorci Narodni dom že povrnili. Ograj in policistov ni bilo več. Ob krajši slovesnosti s slovensko pesmijo so vence na pročelje stavbe položili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, stranki Slovenska skupnost in Demokratska stranka ter Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI.

---