Svetilnik ljubezni je dočakal 200 let
Pri sosedih
16. 04. 2018, 06.04
, posodobljeno: 10. 05. 2018, 10.43
Slovencem najbolj poznan svetilnik, savudrijski, ima 200 let. Istrani bodo njegov častitljiv rojstni dan jutri zvečer obeležili s proslavo pri svetilniku. Že nocoj pa bodo v Mestnem muzeju Umaga odprli razstavo, posvečeno organizirani svetilniški službi na Jadranu, ki se je začela prav s tem 36 metrov visokim svetilnikom. Prvič je zasvetil v letu 1818, deluje pa še danes.
S savudrijskim svetilnikom se je začela organizirana služba
svetilničarjev na Jadranu. Foto: Katja Gleščič
SAVUDRIJA
> Zakaj so ga postavili ravno tja, ni treba ugibati. “Tam je najzahodnejša špica polotoka Istre, mimo katerega so plule ladje v Trst, ki je bilo takrat izjemno pomembno pristanišče. Trst se je takrat začel megalomansko razvijati,” pravi kustosinja v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere Piran Nadja Terčon.
Eleganten svetilnik iz istrskega kamna, visok 36 metrov, so zgradili po načrtih dvornega arhitekta Pietra Nobila. Gradnja se je začela z dekretom avstro-ogrskega cesarja Franca I. v letu 1816, dve leti kasneje pa je ladjam že začel kazati pot. Viri pišejo, da je presvitli cesar prisostvoval prvemu prižiganju luči svetilnika.
Zanimivost savudrijskega svetilnika je v tem, da je prvi na svetu kot vir energije uporabljal plin. Pridobivali so ga z destilacijo premoga iz rudnika pri Labinu.
Na svetilniku je vzidana plošča z napisom Cursibus navigatum nocturnis dirigentis, da služi kot kažipot nočnim morjeplovcem.
Imenujejo ga tudi svetilnik ljubezni. Povezujejo ga namreč z nesrečno ljubezensko zgodbo kneza Klemensa Metternicha do Istranke Giselle. Po Istri kroži legenda, da naj bi se tako zaljubil, da je dal samo zanjo zgraditi svetilnik in hišico ob njem, a dekle je zaradi težke bolezni umrlo, še preden je svetilnik prvič zasvetil.
Ob 200-letnici organizirane službe svetilničarjev na Jadranu, so na Hrvaškem pripravili različne prireditve vse od Savudrije do Splita. Najbliže nam bosta nocojšnja razstava v Mestnem muzeju v Umagu, na kateri bodo poudarek dali tudi življenjskim zgodbam svetilničarjev in njihovih družin, ki so živele v svetilnikih, ter jutrišnja proslava ob svetilniku. Služba svetilničarjev danes ugaša, svetilniki pa so dobili pomembno vlogo v hrvaškem turizmu in so zaščiteni kot kulturna dediščina.