Slovenci v zamejstvu opozarjajo na izginjanje slovenščine zaradi pomanjkanja učiteljev in zanimanja

Slovence v zamejstvu pesti pomanjkanje učiteljev slovenščine in vse manjše zanimanje zanjo, so opozorili predstavniki slovenskih manjšin na današnji seji parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Komisija je sprejela sklepe, v katerih vladi priporoča krepitev podpore pri utrjevanju slovenskega jezika in identitete.

LJUBLJANA > Ksenija Dobrila iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, je opozorila, da je Slovencev v italijanskem zamejstvu čedalje manj. Kot velik problem je izpostavila podhranjenost učiteljskega kadra in dodala, da so otroci v stiku s slovenščino danes predvsem v organiziranih okoljih, kot so šola ter športni in družbeni dogodki, ne pa tudi doma.

Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini

Na pomanjkanje učiteljskega kadra je opozorila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman in ob tem izpostavila, da si slovenska skupnost že od leta 2008 prizadeva, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Kot eno od zanimivejših idej za ohranjanje slovenščine pa je izpostavila obnovitev javnega prevoza med državama.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač je spomnila, da imajo v Porabju tri dvojezične vrtce in dve dvojezični šoli ter dodala, da bi bil velik korak, če bi dobili še učiteljico za Monošter, kjer pouk v slovenščini poteka tudi na srednješolski ravni.

Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Susanne Weitlaner pa je izpostavila, da v Gradcu živi približno 3000 Slovencev, a pouk slovenščine tam obiskuje le 24 otrok, zanimanje za slovenščino pa upada tudi na študiju slovenistike v Gradcu.

V Argentini že več kot 70 let deluje sobotna slovenska šola

Mariana Poznič iz društva Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu je po drugi strani povedala, da v Argentini že več kot 70 let poteka sobotna slovenska šola, skozi katero je šlo na tisoče otrok. V Argentini trenutno deluje šest sobotnih slovenskih šol, ki jih obiskuje okoli 250 otrok, učenje slovenščine pa brezplačno izvaja "cela vrsta učiteljev". "Zanimanje raste, ker nove generacije začenjajo dobivati stik s svojo slovensko zavestjo," je ocenila.

Državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je opozorila, da se je na tem področju treba zavedati omejitev. "Pri poučevanju slovenščine vstopamo v izobraževalne sisteme drugih držav, kar pomeni, da je potrebne veliko potrpežljivosti in dialoga, da pridemo do učinkovitih in dobrih rešitev," je pojasnila. Ob tem je pozvala državo, da posveti več pozornosti dejavnostim v slovenskem jeziku v zamejstvu, prek katerih se otroci slovenščine učijo posredno, kot so na primer športne dejavnosti.

Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je dejal, da je pri ohranjanju slovenskega jezika ključno delo z učitelji. Ob tem je opozoril, da pomanjkanje učiteljev ni problem, ki pesti samo zamejske Slovence, ampak tudi slovensko šolstvo. V tujini sicer po njegovih besedah deluje 43 učiteljev, ki poučujejo slovenski jezik in kulturo v dopolnilnem pouku. Od tega jih je 14 napotenih, ostali pa so nenapoteni.

Članica komisije iz stranke Levica Tatjana Greif je kot nujno izpostavila zagotavljanje učiteljskega in vzgojiteljskega kadra za poučevanje slovenskega jezika v zamejstvu in po svetu. Članica komisije iz Gibanja Svoboda Sara Žibrat se je strinjala, da so za krepitev rabe slovenščine pomembne zunajšolske dejavnosti, opozorila pa je tudi na pomen motivacije, kot je na primer možnost zaposlitve v Sloveniji za Slovence v zamejstvu.

Sprejeli sedem sklepov

Komisija je soglasno sprejela sedem sklepov. Vladi je med drugim priporočila, da kot prednostne podpre dejavnosti in projekte za ohranitev in krepitev uporabe slovenskega jezika in kulture v domačem okolju in spodbuja projekte, ki vključujejo medgeneracijski prenos znanja, ter da poveča finančna sredstva za te dejavnosti. Obenem je priporočila, da vlada nameni dodatno pozornost načrtnemu štipendiranju za učenje slovenskega jezika oziroma za izobraževanje v Sloveniji ter da spodbuja in podpira razvojni pristop k poučevanju slovenskega jezika.

Komisija je še predlagala ustanovitev delovne skupine, ki bi preučila možnosti za odprtje novih lektoratov slovenskega jezika po svetu ter pripravila izhodišča za celovite ukrepe za izboljšanje stanja poučevanja slovenščine kot drugega in tretjega jezika. Vladi pa je predlagala tudi okrepitev dvostranskih odnosov z Avstrijo zaradi zagotovitve doslednega izvajanja manjšinskega šolskega zakona za Koroško.

---