Spor dolinske srenje z občino vzbudil radovednost o njenem delovanju

Ob robu polemik med srenjo in Občino Dolina se precej ljudi sprašuje, s čim se srenja pravzaprav ukvarja. O delovanju tovrstnih organizacij ni dosti znanega, zato so predstavniki dolinske srenje podrobno opisali svoje zadolžitve. Trenutno skrbijo za obsežno vzdrževanje gozdnih in pašnih površin, ki so vzbudile veliko radovednih in tudi ogorčenih komentarjev, pravijo.

DOLINA > “Po mnenju 'velikih ljubiteljev narave' gre za uničevanje zelenih površin, ki nas branijo pred smradom rezervoarjev surove nafte. Drugi se jezijo, zakaj se ne požaga vseh dreves, ki visijo nad cestami in hišami. Vrhunec je bilo vprašanje, ki ga je vaščan zastavil novinarju dnevnika Il Piccolo, češ, pridite pogledat: uničujejo gozd, da bodo zgradili nov nakupovalni center. Poglejte, kako so uničili ves gozd na dolinskem Brdu, od Dolge Krone do predora Lakošče-Štramar,” so zapisali.

Prostovoljcev je vse manj

Vprašanja terjajo odgovor. Dolinska srenja je do nedavnega vsako leto organizirala čiščenje gozdov, navajajo. “Zbrala se je desetina ali več srenjskih upravičencev, ki so očistili površino, ki jo je poprej dovolila gozdna policija. Posekani les so zložili na enake kupe, jih oštevilčili in izžrebali med vse sodelujoče. Veje, robido in trnje so zložili na manjše kupčke, da so nato prepereli in zgnili, kjer se je dalo, pa zažgali. Število prostovoljcev se je z leti skrčilo, bodisi ker se je večina hiš povezala na metansko omrežje ali pa ker pri hiši ni bilo sposobnih moških za to vsekakor težko delo. Tudi primerne mehanizacije je bilo čedalje manj,” so opozorili.

130

hektarjev gozdov premore dolinska srenja

Srenja Dolina je skupno s štirimi kmetijami leta 2008 izvedla melioracijska dela na dolinskem Brdu. Z izkopnim materialom sedanjega avtocestnega predora so uredili devet teras, kjer postopno nastajajo novi vinogradi. Postopek je bil dolg in kompleksen. Pridobiti je bilo treba celo vrsto dovoljenj raznih deželnih direkcij. Direkcija za okolje je postavila pogoj, da mora srenja v zameno za dovoljenje spremeniti štirinajst hektarjev gozda ali pogozdenih pašnikov v pašnike z drevesi. Pred petimi leti se je zbralo deset članov, razdelili so prvih šest hektarjev na manjše dele in pričeli sekati drevesa, spominjajo. “Dela so se zavlekla in tudi komaj posekane površine so se hitro zarasle. Srenja je nato našla ustrezno podjetje, ki je bilo pripravljeno v zameno za lesno maso, iz katere bi pridobili sekance, očistiti celo območje in to preden bi zapadla izdana dovoljenja. Pridobljeni prostor bo srenja oddala kmetijskemu podjetju, ki bo vse ogradilo in na njem paslo konje, osle in govedo,” so utemeljili. V prihodnjih dneh se bodo dela končala, gre pa za območje od prodajnega centra na Dolgi Kroni do vhoda v avtocestni predor in naprej do Frankovca.

Delo mora opraviti gozdno podjetje

Drugačna je zgodba s pravimi gozdovi. Teh premore srenja približno 130 hektarjev. Po navodilih deželnega zakona je morala izdelati načrt za upravljanje gozdov za obdobje 2010-2014. Pred enajstimi leti ga je pripravil gozdni inženir. Ko je posekanega lesa več kot 200 kubičnih metrov, mora delo opraviti gozdno podjetje, vpisano v deželni seznam.

Iz raznih vzrokov podjetij ni bilo mogoče prepričati, da bi prišla sekat v Dolino, so pojasnili v srenji. Konec decembra se je oglasilo podjetje iz Slovenije, ki je vpisano tudi v Italiji. Spet novi birokratski predpisi, so komentirali: “Kar se lahko seka, mora označiti gozdni inženir in to vsako deblo posebej. Vse pa mora odobriti gozdni inšpektor. Obenem je treba posek opraviti s sistemom lukenj, ki so široke 25 krat 25 metrov, do naslednje luknje pa mora biti razdalja vsaj 75 metrov. Mladi člani dolinske srenje so zato dve soboti preživeli v gozdu z inženirjem in vsakič označili okrog 1200 do 1500 dreves ter izmerili debelino. Vsako območje ima tudi točno predpisano, kakšen je lahko maksimalni izplen.”

Posek nad Dolino, med Trmunom in Moganjevcem, je končan, zdaj čakajo na dovoljenje za poseg v Gložju, med Dolino in Mačkoljami. Očiščen bo pa tako le del gozdnih površin dolinske srenje. Vse delo je močno oteženo, ker je borovce napadla bolezen, zaradi katere se sušijo in padajo na tla, kjer otežujejo vsako premikanje, se med drugim pritožujejo člani srenje. To pomeni tudi nemajhno nevarnost za sprehajalce in vozila.

Pri Srenji Dolina se zavedajo, da so gozdovi pomembni za okolje in tudi drugače koristni, vendar se brez rednega vzdrževanja v zelo kratkem času spremenijo v neprehodno džunglo, z robido in drugim trnjem in postanejo tako nevarni za morebitne požare in poškodbe mimoidočih. “Problem je tudi, da so naši gozdovi polni nekakovostnega lesa, tako da je industrijska sečnja nemogoča. Kljub temu se člani trudijo, da postorijo vsaj nekaj koristnega,” so pojasnili v srenji.

“Občina Dolina trdi, da upravlja ozemlje dolinske srenje. V gozdovih te prisotnosti ali kateregakoli upravljanja v zadnjih sto letih nismo nikoli videli. Izjema so posegi civilne zaščite, ki vzdržuje prevoznost protipožarnih poti,” so še pojasnili.

---