Siti so nespoštovanja dogovorov, počutijo se izigrani

Številna društva in organizacije, ki so delovale na območju nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, so v soboto ob prvi obletnici zaprtja tega območja uprizorile protestno novinarsko konferenco. Siti so nespoštovanja dogovorov in obljub.

PADRIČE > “Nimamo več svojega sedeža, nimamo več svojega doma.” S temi besedami je predsednica Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič Rada Zergol orisala položaj, v katerem so se znašla številna društva in organizacije, ki imajo sedež na območju nekdanjega begunskega taborišča na Padričah. To je že leto dni zaprto, zaradi česar društva in organizacije tam ne morejo normalno delovati.

Desetletja praznih obljub

Predstavniki društev so v soboto popoldne pred vhodom na območje pripravili novinarsko konferenco, ki je bila pravzaprav prava manifestacija, s katero opozorili na težavo, ki jih pesti že leto dni.

Rada Zergol

predsednica Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič

“Nimamo več svojega sedeža, nimamo več svojega doma.”

Poleg Rade Zergol so o tem spregovorili Karlo Grgič (Koordinacijsko združenje kraških vasi), Darko Grgič (Slovensko kulturno društvo Slovan), Izidor Sancin (Agrarna skupnost tržaške pokrajine), Saša Marsetti (Slovenska zamejska skavtska organizacija), Patrik Calzi (društvo Luna puhna), Ilija Kalc (ansambel Bratovščina brez gospodarja), koordinatorja društev pri pogovorih z Občino Trst in Univerzo v Trstu Matia Premolin in Andrej Rismondo ter zgodovinarka Mirta Čok.

Območje je bilo prvotno namenjeno izgradnji poboljševalnice za mladoletne, a ker se ta načrt v desetih letih ni uresničil, bi ga bili morali po zakonu vrniti domačinom. A to se ni zgodilo: vanj so se vselili ameriški vojaki, nato so tam nastanili istrske begunce oziroma optante. Leta 1972 so se ob odhodu zadnjega begunca na območje tja vselila razna slovenska društva, leta 1984 začasno tudi vojaški muzej De Henriquez.

Ob gradnji sinhrotrona pri Bazovici je bilo območje padriškega taborišča vključeno med nepremičnine, ki bi jih morali na podlagi dogovora z javnimi upravami predati domačinom, a se tudi to ni zgodilo. Prostorski načrt nekdanjega župana Riccarda Illyja je sicer glede namembnosti prišel naproti zahtevam krajevnih organizacij, načrt drugega župana, Roberta Cosolinija, pa je to odpravil. Predsednica deželne vlade Furlanije - Julijske krajine (FJK) Debora Serracchiani je območje delno predala občini Trst, delno pa deželi FJK, na območju je nastal tudi muzej istrskega eksodusa. Vse to se je zgodilo mimo dogovorov.

Znašli so se pred zaprtimi vrati

Na sobotnem protestu so kritike letele zlasti na upravo sedanjega tržaškega župana Roberta Dipiazze. ki je območje, kjer bi tržaška univerza želela urediti kampus, dal kar čez noč zapreti. Tako so se predstavniki društev 5. marca lani znašli pred zaklenjenimi vhodnimi vrati.

Župan Dipiazza je tako predstavnikom društev kot predstavnikom Republike Slovenije večkrat zagotovil, da bo zadeva kmalu rešena, a se ni zgodilo nič. Društva se zato počutijo izigrana.

Kako to vpliva na delovanje društev, je bilo prav tako lahko slišati iz ust govornikov. Tržaški partizanski pevski zbor, ki si je leta 1995 uredil sedež v pritličju enega od tamkajšnjih poslopij, ima notni arhiv, porazdeljen po domovih članov. Člani zbora sicer lahko vadijo na Proseku, veliko gradiva pa ostaja na Padričah in za vstop morajo vsakič dobiti dovoljenje. To je posebej moteče zdaj, ko zbor pripravlja program ob 50-letnici delovanja.

Podobno velja za skavte, ki so sami poskrbeli za obnovo prostorov, v katerih so delovali in v katere zdaj ne morejo vstopiti brez predstavnika občine. Tudi skupina Luna puhna ima na območju taborišča veliko materiala, zaradi zaprtja pa ji je onemogočeno redno delovanje. Dejansko je bilo območje do pred letom dni prizorišče kulturnega in družbenega udejstvovanja ter medgeneracijskega sodelovanja približno 500 ljudi.

Kultura oziroma glasba sta zaznamovali tudi včerajšnji dogodek, na katerem sta nastopila Tržaški partizanki pevski zbor Pinko Tomažič in skupina Bratovščina brez gospodarja, pridružil se jim je tudi znani slovenski kantavtor Drago Mislej-Mef. Ob zvokih borbenih melodij so se prisotni podali na manjši protestni shod po glavni cesti pred vhodom na območje nekdanjega taborišča.

---