“Še vedno upam, da najdem koga, ki bi prevzel trgovino”

Lucio Cobez je pred dnevi, kot vsak dan, zjutraj ob 9. uri dvignil rolete vhodnih vrat in izložb trgovine, ki v Narodni ulici na Opčinah že 117 let nudi raznoliko blago - hišne, kuhinjske, pisarniške in druge potrebščine ter igrače. Začel se je nov delovni dan, kmalu po odprtju vrat je v trgovino že vstopila stranka, za njo še nekaj drugih.

Lastnik Lucio Cobez se je odločil, da trgovino zapre. Foto: FotoDamj@n
Lastnik Lucio Cobez se je odločil, da trgovino zapre. Foto: FotoDamj@n

TRST > Vse pa kaže, da takih prizorov v bližnji prihodnosti ne bo več: trgovina Cobez bo zaprla svoja vrata, v teh dneh naj bi se na vhodnih vratih oziroma v izložbah pojavili napisi o razprodaji izdelkov.

Notranjost trgovine Cobez z raznolikimi izdelki. (Foto: FotoDamj@n)

Trgovina je raznoliko blago nudila že od odprtja leta 1904, ko je z dejavnostjo skupaj z Emiliom Maninom začela Emma Cobez. Bilo je dve leti po odprtju tramvajske proge med Trstom in Opčinami.

Od začetka raznoliko blago

“Zdaj začenjam z razprodajo, da malo izpraznim skladišče, datuma zaprtja še nisem določil. Še vedno upam, da najdem koga, ki bi prevzel trgovino in zagotovil kontinuiteto. To je moje upanje ob pogledu na komentarje po facebooku, vsi so obupani. Tudi sam sem obupan, po drugi strani spričo dejstva, da imam že določena leta, postaja vedno bolj težavno delati in ponujati izbor, kot smo ga imeli, od igrač do pisarniških in hišnih potrebščin ter darilnih artiklov. Težko je upravljati s tako raznovrstno ponudbo izdelkov,” pravi Lucio Cobez.

Fotografija prvotne trgovine, ki so jo odprli leta 1904. (Foto: FotoDamj@n)

“Nekoč se je na Opčinah bolj živelo v vasi, prihajali so dedki z vnuki. Saj tudi zdaj prihajajo, a je vse na hitro. Danes je kraj tudi postal spalno naselje.”

Trgovina raznolike izdelke ponuja že vse od odprtja leta 1904, ko je z dejavnostjo skupaj z Emiliom Maninom začela Emma Cobez. Bilo je dve leti po odprtju tramvajske proge med Trstom in Opčinami, ki je pripomogla k porastu prometa in gibanja ljudi, s čimer se je povečalo tudi povpraševanje. Trgovina Emme Cobez (prvotna prodajalna je bila v predelu današnje trgovine, kjer je zdaj oddelek igrač) je takrat nudila blago, ki je odgovarjalo prvotnim potrebam prebivalcev Krasa. Tam so našli drobno železnino, hišne pripomočke in drogerijske artikle.

Anekdot o tistem obdobju je veliko, v spominu Opencev je na primer ostalo, da so nekateri šolarji ob nakupu pisalnih peresc (takrat so jih namakali v tintnik, poln črnila) kakšno peresce občasno tudi ukradli, a “teta Emma”, kot so ji pravili doma, ni odreagirala in jih je pustila pri miru, čeprav je za krajo vedela. Poleg tega so mimo trgovine hodile mlade Kraševke, ki so šle v službo v tobačno tovarno v Trst (spoznal si jih po topotu cokel, pravi Lucio Cobez), k porastu povpraševanja so prispevale tudi premožne tržaške družine, ki so si zgradile vile na Opčinah.

Nekoč največja na Krasu

Trgovina se je z leti razvijala, v petdesetih letih prejšnjega stoletja jo je od Emme prevzel nečak Tullio Cobez s soprogo Annamario, torej Luciova starša. Takrat so prostore prodajalne razširili na novi del v prizidku, kjer se nahaja še danes. “Takrat je bila to največja trgovina na Krasu,” pravi Lucio Cobez, ki je skupaj z danes že pokojnim bratom Guidom trgovino prevzel sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Vedno so skušali ponujati kakovostne izdelke (poleg italijanskih nudijo tudi nemške, češke in švicarske znamke) ter biti pozorni na kakovost in ceno, v teku desetletij pa so se potrebe kupcev spremenile: “Nekoč se je na Opčinah bolj živelo v vasi, prihajali so dedki z vnuki. Saj tudi zdaj prihajajo, a je vse na hitro. Danes je kraj postal spalno naselje,” pravi Lucio. Pred izbruhom pandemije covida-19 je lahko računal na raznolik izbor kupcev, ki so prihajali tako iz Trsta kot s Krasa in iz republik bivše Jugoslavije, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, prodajalke pa so bile pretežno iz kraških vasi (iz Briščikov, Repna, Trebč ... ) in so stranke dobro poznale. Trgovina, v kateri sta bila stalno prisotna tako italijanski kot slovenski jezik, je tudi vedno lahko računala na stalne stranke, ki so ji pomagale, da je lahko delovala v vsem tem času.

Upad kupcev se je začel že pred nekaj leti, do majhne krize je prišlo leta 2019, kar Lucio Cobez pripisuje konkurenci velike distribucije in krepitvi prodaje na spletu, kjer pa so cene, kot poudarja, podobne njegovim. Zadnji udarec pa so prispevale zapora zaradi pandemije covida-19 in omejitve pri prehajanju državnih in občinskih meja, ki so sledile, tako da kupcev iz Slovenije in Hrvaške ni bilo.

Po letu dni delovanja v posebnih razmerah se je Lucio Cobez naposled odločil za prenehanje delovanja, novo obdobje bo nastopilo tudi za dolgoletni prodajalki Ivano in Susanno: če slednji manjka nekaj let do upokojitve, si bo morala prva po tridesetletnem službovanju v trgovini poiskati novo zaposlitev.

Kmalu se bo v trgovini začela razprodaja, datum zaprtja pa še ni določen; morda bo to poleti, odvisno, kako bo potekala prodaja.

Morda pa se bo vendarle našel kdo, ki bo prevzel dejavnost, ki sodi tudi med tržaške zgodovinske trgovine ter med podjetja, ki so na posebnem seznamu združenja Unioncamere kot več kot sto let trajajoče dejavnosti, ki jih od začetka v istem kraju vodi ena in ista družina.

Več turizma pomeni več ljudi in več dela

Trgovina Cobez pa ni edina, ki zapira svoja vrata, v zadnjih dveh letih je na Opčinah ugasnilo več drugih prodajaln. To velja, na primer, za trgovino z otroškimi oblačili in obutvijo Arriba Arriba in trgovino z avto deli Simič, še pred izbruhom pandemije je svoja vrata zaprla trgovina z biološko hrano Bio Nature. Če kdo zapira, pa kdo drug odpira, pravi predsednica konzorcija Centro in via – Skupaj na Opčinah Nadia Bellina, ki pa na splošno ugotavlja, da je trgovcem težko, borijo se, da lahko nadaljujejo z dejavnostjo. Po drugi strani pa tudi zaprtje nekaj stane, saj je treba izplačati odpravnino zaposlenim in poravnati zaostale obveznosti, opozarja Bellina, ki upa, da se bo s postopnim odpiranjem oziroma milejšimi protikoronskimi ukrepi položaj malo izboljšal.

K povečanju obiska bi lahko prispeval tudi oživljeni turizem tako iz tujine kot iz drugih krajev Italije in s Tržaškega. Sama si v tej smeri prizadeva za vrnitev Zinzendorfovega vodnjaka na Opčine, kar bi pritegnilo več obiskovalcev. Več turizma pomeni namreč več ljudi in s tem več dela.

IVAN ŽERJAL, Primorski dnevnik


Najbolj brano