Salvini v Trstu o “svetih mejah”

Trst je doživel in preživel obisk notranjega ministra, podpredsednika vlade in enega najbolj razvpitih evropskih politikov tega trenutka, Mattea Salvinija. Kljub temu, da naj bil dogovor o vstopu Madžarov v pristaniško območje osrednji razlog za obisk, so slovenski in italijanski novinarji največ vprašanj postavili na temo nadzora na slovensko-italijanski meji. Ki je po Salvinijevih besedah “sveta”.

Matteo Salvini v Trstu Foto: Damjan Balbi
Matteo Salvini v Trstu Foto: Damjan Balbi

TRST > Na osrednjem tržaškem trgu so bili že zjutraj avtomobili policije in orožnikov, finančniki so nasproti trga ob obrežju na pomol prislonili svojo ladjo. Večina meščanov se sicer v pričakovanje visokega obiska iz Rima ni dala vpletati in je mirno srebala svoj jutranji kapučino.

Kordoni in selfiji

Skupina protestnikov se je dopoldne, medtem ko je Salvini vstopal v stavbo prefekture, zbrala na Trgu svobode pri železniški postaji. Pred vrati upravne palače na Trgu zedinjenja pa so se kmalu začeli zbirati tudi Salvinijevi podporniki. Ko je delegacija z italijanskim notranjim ministrom stopila na trg, so izbruhnili mešani občutki. Podporniki so Salvinija nagradili z glasnim aplavzom, vzkliki “Bravo!” in skandiranjem “Matteo, Matteo”. Njegovi kritiki so medtem vzklikali za ideje. “Solidarnost, humanost,” se je slišalo. Podporniki so bili večinoma glasnejši od skeptikov, ki so jih policisti strpali za kordon, čeprav so, roko na srce, Salvinija napadali samo njegovi: z zahtevami za zdaj že legendarni “selfi s kapitanom.” O drugačnih mnenjih Salvinijevi podporniki nimajo najboljšega mnenja. “Sramota, pojdite delat,” so kričali na nasprotnike čez policijske ščite. Priletna gospa z majhnim belim psom je zaokrožila: “Zakaj so jih sploh spustili na trg, te pajace s transparenti. Salvini je vendar minister italijanske republike.”

Jutranji telefonski pogovori

Tudi minister je človek in človek je potreboval deset minut, da je med množico in selfiji prehodil nekaj metrov med dvema palačama na osrednjem tržaškem trgu.

Na novinarski konferenci je mirno, potrpežljivo in precej artikulirano odgovarjal na vprašanja o nadzoru na italijanski vzhodni meji. Čeprav se ni mogel izogniti pikrim in na trenutke neokusnim šalam na račun ladij z migranti, ki si želijo vpluti v italijanska pristanišča. Med drugim je ladje s prebežniki, ne prvič, primerjal s križarjenji.

Salvini je povedal, da se je tik pred prihodom v Trst pogovarjal s slovenskim in hrvaškim notranjim ministrom. O morebitnem zidu, žici, ograji na meji med Slovenijo in Italijo je govoril kot o nekakšnem previdnostnem ukrepu. V Furlaniji Julijski krajini, je priznal, je precej manj prebežnikov kot pred letom dni, a italijanska vlada želi poskrbeti, da razmere ne bi ušle izpod nadzora. Čeprav je skušal biti Salvini nekoliko spravljiv, besede o zapiranju meja ostajajo v zraku: “Tako opustitev schengenskega sistema kot uporaba pregrad in fizičnih ali tehnoloških metod zaščite so možnosti. Potrebo po njih bomo preverili čez nekaj tednov, ko bomo ugotovili, ali mešane patrulje zadostujejo. Videli bomo, ali bo človeška prisotnost na mejah dovolj, in upam da bo. Pričakujemo tudi večji trud, tako Slovenije kot Hrvaške, ki je na poti v schengenski sistem in se pripravlja na predsedovanje EU. Zato sem hrvaškega kolega v jutranjem pogovoru spomnil, da morajo nadzor meja, še posebej na jugu, z Bosno in Hercegovino, jemati zelo resno.”

Salvini je optimist

“Opustitev schengenskega nadzora in fizične ovire so res zadnja možnost,” je novinarjem, ki so se iz njega, bolj ali manj neuspešno, trudili izvleči podrobnosti o tem, kako si italijanska vlada predstavlja zapiranje meje med dvema članicama schengenskega območja, ponavljal Salvini: “Zaupam v policijski nadzor v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in njihovo obvladovanje razmer na balkanski poti. Ampak meje so svete in nedotakljive. Če trud ne bi bil zadosten, bomo razmišljali o vseh drugih rešitvah.”

Na vprašanje Primorskih novic, kaj misli, ko govori o učinkovitosti mešanih patrulj, torej kakšne številke bi pri nezakonitih prestopih meje radi dosegli, in ali ni nekaj tednov kratko obdobje za ocenjevanje uspešnosti mešanih patrulj, je Salvini odgovoril: “Počakali bomo tudi več tednov in videli, ali bo število prehodov meje nadzorovano, fiziološko in podobno tistemu iz minulega leta. Jasno je, da je nekaj deset ilegalnih prehodov meje neizogibnih. Če pa jih je nekaj sto, je to povsem nekaj drugega. Fenomen v tem trenutku ni alarmanten, ampak tudi v tem primeru, tako kot na morju, velja: bolje preprečiti kot zdraviti. Ker vidimo znake o ponovni vzpostavitvi tako imenovane balkanske begunske poti, delamo s pristojnimi organi z željo, da bi ta trend ustavili pri temeljih. Slovenske prijatelje sem prosil za večji napor v smislu števila policistov in sredstev. Sem optimist in verjamem, da bo prisotnost policistov dovolj učinkovit ukrep.”

Zaprosili bodo za pomoč Frontexa

Salvini je bil precej odločen tudi pri vprašanju, ali bi morala trem državam na pomoč priskočiti agencija Frontex: “Če Evropska unija obstaja, naj se pokaže. S kolegoma iz Slovenije in Hrvaške smo se dogovorili, da bomo prosili za nadzor Frontexa na našem območju. 17. in 18 julija bo srečanje notranjih ministrov unije v Helsinkih in migracije bodo ena od tem. Mislim, da bo od italijanske, slovenske, hrvaške in še kakšne vlade prišla zahteva po večji prisotnosti Frontexa, po bolj konkretnem in učinkovitem delu agencije. V preteklih mesecih se je govorilo o tem, da bo agencija dobila dodatnih 10.000 mož, ampak še vedno nismo razumeli, kdo jih bo zaposlil, zakaj, za katere naloge. S slovenskim in hrvaškim kolegom se absolutno strinjam v tem, da je EU dolžna braniti svoje zunanje meje. Vsem je dobro znana težava na meji med Hrvaško in Bosno, kjer je zbranih vsaj 10.000 oseb. Če Evropska unija obstaja, bi morala tam imeti ljudi in sredstva, s katerimi bi nadzorovala razmere.”


Najbolj brano