Potočnih postrvi bi se radi znebili

Upravitelji naravnega rezervata doline Glinščice pripravljajo projekt za iztrebljenje potočne postrvi iz celotnega toka Glinščice. Ugotavljajo namreč, da je kot neizprosna roparica odločilno zaznamovala občutljiv ekosistem.

TRST > Kot pojasnjujejo v naravnem rezervatu, so potočno postrv naseljevali v Glinščico od začetka 80. let prejšnjega stoletja zaradi športnega ribolova, tako kot v številne druge vodotoke v deželi. Sicer gre za vrsto postrvi, ki se v Furlaniji-Julijski krajini izvorno nahaja le v potoku Ziljica na trbiškem območju.

Ogroža druge vrste

Roparica v celotnem toku Glinščice ogroža predvsem primorskega koščaka, saj so njegove ličinke lahek plen, pisanca, tipičnega potočnega krapavca, ki je žrtev odraslih postrvi, pa tudi številne dvoživke, katerih jajčeca in paglavci predstavljajo hrano za odrasle primerke postrvi. Vpliv potočne postrvi pa, kot opozarjajo v naravnem rezervatu, sega prek meja rečnega ekosistema. Hrani se namreč predvsem z ličinkami insektov, kot so kačji pastir, mladoletnica ali ločnica in enodnevnica, ki v odrasli dobi predstavljajo pomemben del prehrane za ptice.

Vračali jih bodo v potok Ziljica

Projekta iztrebljenja potočne postrvi iz vodotoka Glinščice se upravljalci naravnega rezervata lotevajo skupaj s tržaško univerzo in ustanovo za ribje varstvo. Potekal bo v dveh fazah. Prva predvideva ulov določenega števila primerkov s pomočjo električnega ribolova in njihovo selitev v potok Ziljica v zabojnikih s kisikom. Primerke bodo tudi izmerili in stehtali ter na podlagi podatkov izračunali gostoto populacije. Druga faza pa predvideva preverjanje učinkovitosti iztrebljenja s pomočjo sezonskega spremljanja in ocenjevanja škode na populacijah, ki jih ta vrsta postrvi najbolj ogroža.

---