MSC v Trstu, na Reko pa Maersk ali Kitajci

V pristanišču Reka so tik pred izbiro, ali bodo novozgrajeni terminal Zagrebška obala zaupali v koncesijo Kitajcem ali ATM Terminals iz skupine Maersk, ki je največji kontejnerski ladjar na svetu. V Trstu se drugi največji ladjar MSC pripravlja na podaljšanje sedmega pomola, kamor je lastniško vstopil pred nekaj leti. V Luki Koper pravijo, da imajo odgovore na nove zmogljivosti in naveze pri sosedih.

Nov kontejnerski terminal na Reki čaka koncesionarja: APM 
Terminal ali kitajski Ningbo. Foto: Pristaniška uprava Luke Reka
Nov kontejnerski terminal na Reki čaka koncesionarja: APM Terminal ali kitajski Ningbo. Foto: Pristaniška uprava Luke Reka

KOPER > Oči vodilnih ekip v severnojadranskih pristaniščih so uprte v odločanje na Reki. V tamkajšnji pristaniški upravi izbirajo med dvema ponudbama za koncesijo na novem kontejnerskem terminalu s 400 metri obale; kitajsko in nizozemsko, ki sta se prebili v drugi krog na mednarodnem razpisu.

Prvo je poslal konzorcij kitajskega pristanišča Ningbo, v katerem pa je tudi China Road and Bridge Corporation, ki gradi most na Pelješcu - ponuja dva milijona stalne koncesijske dajatve na leto in gradnjo dodatnih 280 metrov obale v petih letih.

Jernej Vrtovec

minister za infrastrukturo

“Če je za Luko doprinos to, da pride - ne v lastništvo, ampak v koncesijo - nek pomemben mednarodni igralec, bodisi iz zalednih držav ali širše, in skupaj ocenimo, da je to priložnost za razvoj Luke, potem sem za tovrstne pogovore odprt.”

Druga je ponudba nizozemskega operaterja APM Terminal (v lasti največjega svetovnega ladjarja Maersk) v konzorciju s hrvaškim logistom Enna Logic, ki ponuja milijon evrov letne stalne koncesijske dajatve, zahtevanih 280 metrov obale pa bi zgradila v desetih letih.

Na prvi pogled je veliko ugodnejša kitajska ponudba, a cena ni edino merilo pri vrednotenju ponudb. V pristaniški upravi Reka končno odločitev napovedujejo v kratkem.

Kolektor CPG na Reki gradi cesto od terminala do avtoceste

Terminal Zagrebška obala je zdaj dolg 400 metrov in ima 20 metrov globine, tako da je primeren za največje kontejnerske ladje. Na njem bo prostora za milijon TEU kontejnerjev na leto. Dosedanja investicija je stala 112 milijonov evrov.

Posel za gradnjo treh kilometrov ceste od tega novega kontejnerskega terminala do reške obvoznice je pred nedavnim dobil konzorcij slovenskega Kolektorja CPG, hrvaškega GP Krk in bosanskega Euroasfalta. Cesta za 456 milijonov kun mora biti dokončana v poltretjem letu.

Zagrebška obala je drugi kontejnerski terminal pristanišča Reka, poleg dosedanjega Brajdica, ki ga upravlja filipinski terminalist ICTSI. Vodstvo pristaniške uprave napoveduje, da bo z obema terminaloma Reka vodilno kontejnersko pristanišče v Jadranu; cilj je v sedmih letih doseči 1,6 milijona kontejnerskih enot TEU.

Trst počasi do podaljšanja sedmega pomola

V Trstu že več let napovedujejo, da bodo podaljšali sedmi pomol za kontejnerje še za 100 metrov, tako da bi potem imeli 870 metrov operativne obale, kar pomeni, da bi lahko privezali dve ladji matici sočasno. Podaljšanje je naloga družbe Trieste marine terminal, ki je v solastništvu ladjarja MSC in upravlja pomol; koncesionar se je pred petimi leti zavezal, da bo dela začel najkasneje do konca letošnjega novembra.

Pred dokončanjem je tudi nov terminal v Trstu, tako imenovana logistična platforma, na kateri je investitor najpomembnejša tržaška špediterska skupina Parisi, ki pa bo prav tako iskala partnerja za njegovo upravljanje.

Kaj na dolgi rok snujejo v Luki Koper

Luka Koper ima kontejnerski primat v severnem Jadranu; v zadnjih desetih letih je letni pretovor več kot podvojila in se približala milijonu kontejnerskih enot TEU. Tudi v Kopru so tik pred začetkom gradbenih del za podaljšanje kontejnerskega pomola še za 100 metrov.

Vprašanje za prihodnost pa je, ali naj Luka ohranja nevtralnost, ali naj se - kot Trst in Reka - tesneje naveže na katerega od ladjarjev. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o tem razmišlja predvsem v povezavi z gradnjo tretjega pomola in morebitnimi partnerji iz zalednih držav, ki bi ga dobili v upravljanje. “Če je za Luko doprinos to, da pride - ne v lastništvo, ampak v koncesijo - nek pomemben mednarodni igralec, bodisi iz zalednih držav ali širše, in skupaj ocenimo, da je to priložnost za razvoj Luke, potem sem za tovrstne pogovore odprt,” je povedal za PN.

V strateških načrtih Luke je tretji pomol v tretjem planu. Cilj je najprej maksimalno izkoristiti podaljšan prvi pomol za kontejnerje, v prihodnosti tudi z možnostjo selitve drugih tovorov drugam v pristanišču, tako da bi kontejnerske ladje lahko privezovali tudi na severnem delu prvega pomola. Kontejnerjem bodo na dolgi rok namenili tudi zaledje prvega pomola vse do novega bertoškega vhoda, ki so ga ravno začeli graditi.

Po zapolnitvi zmogljivosti na prvem pomolu naj bi s kontejnerji najprej usmerili tudi na drugi pomol, kjer sta zdaj premog in železova ruda. Dejstvo je namreč, da se količine premoga počasi zmanjšujejo, saj se industrija, ki je uporabljala premog, preusmerja v plin. Šele v tretji fazi je gradnja tretjega pomola na ankaranski strani pristanišča, je pa po državnem prostorskem načrtu tam predviden le manjši terminal.


Komentar novinarja

Katja Gleščič

Najboljši ali bazen brez vode?

Mi bomo najboljše pristanišče v Jadranu! Tako povedo v Kopru, v Trstu in na Reki. In vsi se zelo trudijo za primat, tudi z vlaganji: na Reki so zgradili še en kontejnerski terminal, v Trstu in Kopru ju bodo povečevali … A naj so pomoli in terminali še tako veliki in opremljeni, ne pomagajo dosti, če se zatika na železnici. Pristanišče samo ne pomeni veliko, celotna pot do kupca je pomembna. Pristanišče brez dobrih povezav z zaledjem je kot bazen brez vode. Pri 2. tiru ni dileme o kokoši ...

Preberi več

Najbolj brano