Krajani težko vidijo koristi, vohajo pa nafto

Prebivalce Boljunca in okolice, ki že 50 let sobivajo z velikimi naftnimi rezervoarji nemške družbe Siot in s smradom po nafti, skrbijo načrti družbe, da bi širila dejavnost.

BOLJUNEC > Novica, da namerava Siot, ki upravlja naftovod od Trsta do bavarskega Ingolstadta in s tekočimi gorivi oskrbuje osem rafinerij v Nemčiji, Avstriji in na Češkem, na dolinskem občinskem območju postaviti dve novi kogeneracijski napravi, je zbegala občane, saj gre za dodatno industrijsko in okoljsko obremenitev na domačih tleh. “Kakšne koristi imamo od tega,” so ponavljali na nedavni predstaviti, ko so v Boljunec povabili vodstvo podjetja, da jim pojasni, za kakšne načrte gre.

Skrbi občanov so upravičene, saj smrad po nafti prenašajo že dolgo.

Odbornik za okolje in prostor Občine Dolina Davide Štokovac je spomnil, da so se težave pojavile pred 20 leti, ko je začelo iz rezervoarjev močno zaudarjati, na kar so začeli opozarjati občani. Občinsko vodstvo se je na proteste odzvalo z raznimi ukrepi - z zbiranjem podatkov o smradu v sodelovanju z občani, z rednimi srečanji z deželno okoljsko agencijo Arpa, z Zdravstvenim podjetjem Asugi in pristaniško upravo, vendar brez konkretnih rezultatov. “Septembra 2019 smo s pomočjo deželnega finančnega prispevka zasnovali delovno skupino tehnikov in strokovnjakov za analizo možnih ukrepov za omejitev in obvladovanje smrada vezanega na skladiščenje mineralnih olj na ozemlju. Ugotovili so, da smrad nastaja zaradi nafte, ki ostaja oz. hlapi na stenah rezervoarjev med praznjenjem slednjih. Po izračunih naj bi bilo v atmosfero spuščenih 240 ton hlapnih organskih spojin letno,” je povedal Štokovac in namignil, da so si želeli, da bi se te podatke še analiziralo, česar pa niso dočakali.

Novica o novi, tako imenovani kogeneracijski napravi, pa ni pomagala, saj je še okrepila dvome glede morebitnih dodatnih izpustov in morebitne okrepitve pojavov smrada. “Razumeti smo želeli, kakšen bo vpliv na okolje, saj je problem transverzalen, ne le naših občanov. Kot občina smo jasno zaskrbljeni,” je sklenil in dodal, da je Občina Milje sprejela svetniško pobudo, s katero vabi pristojne organe, naj se aktivirajo, da se reši problem smrada.

Predsednik družbe Siot Alessio Lilli je občanom poudarjal, da sta kogeneracijski napravi in smrad dve ločeni temi. “Zakaj smo se odločili za tovrstne naprave? Ker smo odgovorno podjetje in opravljamo svoje delo na spoštljiv način do ozemelj, ki jih zasedamo. Ker želimo zmanjšati emisije CO2 - plina, ki najbolj spreminja ravnovesje v atmosferi in je najbolj odgovoren za podnebne spremembe,” je pojasnil predsednik. Naredili so široko analizo o načinih zmanjšanja vpliva na okolje in ugotovili, da kogeneracijske naprave pretvarjajo plin v energijo in toplotno energijo.

“Danes veljajo te naprave za steber ekološkega in energetskega prehoda - ubrali smo pot zagotavljanja energetsko trajnostne prihodnosti temu delu Evrope,” je odločitev utemeljil Lilli.

V načrt kogeneracijske naprave se je poglobil Paolo Pacorini iz družbe Energoproject, ki je ugotavljal, da je nafta “grda in slaba, vendar nepogrešljiva, saj naša družba brez nje ne gre naprej”. Ker je zeleni prehod dolgoročno potreben, so preučili alternative - fotovoltaične naprave in magnetna polja, na primer, a so bile kogeneracijske naprave naposled bolj prepričljive tudi od termoelektrarn, ki krijejo danes 60 odstotkov italijanske električne proizvodnje, skupni izkoristek pa je 46-odstoten, medtem ko je pri prvih celo 88-odstoten. “V določenem času bomo priča energetskemu prehodu - od zemeljskega plina, metana, premoga in kurilnega olja bomo prešli na biometan. Pridobljeno toploto pa bi lahko prenesli tudi na lokalne uporabnike,” ni izključil.

Napravo sestavljata dva motorja - deset metrov dolga in osem metrov visoka, ki bosta zvočno izolirana v kontejnerjih. Požarne ogroženosti ni, izpusti v atmosfero pa so vse manjši, je potrdil.

Koliko hlapi škodijo zdravju?

Občani so imeli števila vprašanja, na katera niso dobili prepričljivih odgovorov, med drugim tudi o smradu o nafti. Lilli je na dan potegnil nizke številke prijav občanov. Ti pa so se branili, češ da je smrad konstanten in so prijave skorajda nesmiselne, saj bi jih bilo na tisoče. Koliko lahko smrad škodi zdravju, so vprašali, in ali se bo s kogeneracijskimi napravami smrad še okrepil. Vodstvo Siota jim je zagotavljajo, da se ne bo.

---