Italija in Hrvaška v lov na morske teritorije

Italija je začela postopek za razglasitev svoje izključno gospodarske cone v Jadranu, Hrvaška ji bo sledila. O tem sta se v Zagrebu dogovarjala zunanja ministra Luigi Di Maio in Gordan Grlić Radman. Tako bosta državi prevzeli nadzor nad vsemi gospodarskimi viri v pasu do 200 morskih milj od obale. Podobne pasove že imajo številne sredozemske države. Slovenija se mu je z arbitražno odločbo odrekla.

RIM, ZAGREB > “Glede vprašanja razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) s strani Italije in Hrvaške ministrstvo spremlja dogajanja preko običajnih diplomatskih kanalov. EEZ bo prav tako ena od tem pogovora ministra dr. Logarja v Rimu 10. decembra,” so pojasnili na zunanjem ministrstvu.

Ne posega v arbitražno razmejitev Slovenije in Hrvaške

“Menim, da Sloveniji ni treba posebej diplomatsko reagirati na italijansko namero, da razglasi izključno ekonomsko cono, ker najverjetneje ne posega v Osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško, za nameček pa Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij,” dogajanje komentira profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, dr. Marko Pavliha.

Marko Pavliha

profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet

“Popolnoma proste plovbe po Jadranu in Sredozemlju skorajda ni več.”

Glede hrvaške namere, da bo prav tako razglasila svojo EEZ, pa je vendarle drugačna situacija, pravi: “Slovenija ne more kratiti pravice Hrvaški do razglasitve svoje cone, a glede na to, da soseda ni priznala arbitražne odločbe in da, kot kaže, potekajo diplomatski pogovori na to temo, pa je v duhu dobrososedskih nesprejemljivo, da Hrvaška cono razglasi enostransko mimo Slovenije.”

Ugotavlja, da popolnoma proste plovbe po Jadranu in Sredozemlju skorajda ni več. “Navzlic džentlemenskemu dogovoru v preteklosti, da obalne države ne bodo širile svojih suverenih pravic na morju, zlasti ne v obliki izključni ekonomskih con. Ta je očitno zamrl,” dodaja.

Pravica do ribolova, otokov, črpanja plina ...

“Pri izključnih gospodarskih pasovih 200 milj od obale gre za pravice, da obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja,” pojasnjuje Pavliha.

V zadnjih 20 letih so take cone ali njihove posebne različice med drugimi razglasile še Sirija, Ciper, Libija, Tunizija, Malta, Libanon, Francija, Španija … Italija je, denimo, pred nedavnim po 40 letih pogajanj o razmejitvah na morju sklenila sporazum z Grčijo. Zdaj pa v vzhodnem Sredozemlju napenjata mišice še Grčija in Turčija. Tudi Hrvaška je pred leti razglasila ekološko in ribolovno cono, a ji je ni uspelo uveljaviti; zaradi protesta Italije in Slovenije je leta 2008 v zakon o ERC uvrstila izjemo, da ne velja za članice EU. Tudi Slovenija je, kot odgovor Hrvaški, imela svoj zakon o ekološki coni in epikontinetalnem pasu, a ga je na podlagi arbitražne odločbe razveljavila.

Svobodna plovba, pa vendar ...

“Odpira se lov na teritorije tudi na morju in čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja. Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bo država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo, jo privedla v pristanišče, morda tudi pod pretvezo, da je kršila predpise. Vendar bi imela prizadeta država možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu,” o dilemah tovrstnih morskih območij razmišlja Pavliha.

---