Zdrava pitna voda pred gospodarskimi interesi

“Na prvem mestu so ljudje, ki morajo imeti zdravo pitno vodo, in ne gospodarski interesi. Glavna naloga je zaščititi vodni vir, zato zahtevamo, da je sanacija mesta izlitja temeljita,” poudarja direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Oskrba z vodo za zdaj ni motena, občane pa poziva, naj bodo varčni z vodo. Pronicanje kerozina v podtalnico je neizogibno.

Denis Glavina, Sara Milenkovski, Martin Pregelj in Aleš Bržan o posledicah onesnaženja s kerozinom (z 
leve) Foto: Katja Gleščič
Denis Glavina, Sara Milenkovski, Martin Pregelj in Aleš Bržan o posledicah onesnaženja s kerozinom (z leve) Foto: Katja Gleščič

ISTRA > Na Slovenskih železnicah sicer napovedujejo, da bodo progo odprli jutri. A tudi koprski župan Aleš Bržan poudarja zahtevo, da Slovenske železnice na mestu iztirjenja najprej odstranijo in zamenjajo onesnaženo zemljino v največji možni meri. “Zdravje naših občanov in vodooskrba sta pred vsakim gospodarskim interesom. Naj si nihče ne drzne odpirati proge za promet brez saniranja škode,” poudarja Bržan.

“Onesnaženje za zdaj še ni doseglo našega vira. Ko se bo to zgodilo, bomo morali rižanski vir zapreti in takrat bomo razpolagali samo s kupljeno vodo, te pa ni dovolj. Takrat bomo razglasili izredne razmere in bodo redukcije vode za uporabnike,” pravi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj.

90.000

ljudi oskrbuje Rižanski vodovod, v turistični sezoni celo 130.000

Za zdaj je sicer vode še dovolj, povečali so odjem iz sosednjih vodovodov, Istrskega vodovoda Buzet in Kraškega vodovoda, razliko pa črpajo iz najnižjih virov podtalnice, kjer je še varno, saj so se zaradi varnosti odločili, da raje zaprejo zajem vode iz izvira.

Prvo deževje bo prineslo kerozin

V Rižanskem vodovodu ne vedo, koliko kerozina je steklo v tla. “Lahko da v naslednjih dneh onesnaženje še ne bo doseglo našega vira, ga pa bo zelo verjetno ob prvem dežju. Zato je zelo pomembno, da se nemudoma sanira mesto izlitja, ne pa da čakamo, da bo narava onesnaženje sčasoma sprala,” poziva Pregelj. “Kerozin se zdaj nalaga. Vsako deževje z visokim nivojem vode ga bo izpiralo iz vse teh jamic in ponvic prerešetanega kraškega sveta ter bo butnilo ven na izviru,” opisuje Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda. Morebitna kemijska onesnaženja na vodarni rešujejo z aktivnim ogljem, ki spojine veže nase. “A do vodarne onesnaženje s kerozinom nikakor ne sme priti,” poudarja Pregelj. Zato so že takoj po nesreči vsi v pripravljenosti in izvajajo stalni monitoring.

350

litrov vode na sekundo so trenutne potrebe po vodi v Istri, v času turistične sezone do 450.

Zadnje opozorilo za dodaten vodni vir

Ekološko nesrečo jemljejo kot zadnje opozorilo, da je treba zagotoviti dodatni vodni vir za Istro. To je naloga države in to bodo izpostavili na današnjem sestanku z okoljskim ministrom Simonom Zajcem. Rižanski vodovod je edini vodovod v Sloveniji, ki nima zadostne količine vode. “Za štiri istrske občine bi zagotovilo rešitev dodatno zajetje Padež,” je prepričan Pregelj. Trenutne potrebe po vodi v Istri se gibljejo med 350 in 400 litrov na sekundo. V največji turistični sezoni, ki se bliža, zrasejo do 450 in takrat Rižanski vodovod celo dve tretjini potrebne vode dobi z obeh sosednjih vodovodov.


Najbolj brano