Krmariti med križarkami, pozejdonko, školjkami ...

Je še vzdržno, da v poletni sezoni v Mesečevem zalivu sidra tudi po 400 plovil na dan? Kako morsko okolje obremenjujejo tovorne in potniške ladje? Koliko dodatnih školjčišč in kje bomo še dovolili? Je plaž preveč ali premalo? To je le nekaj vprašanj, za katera bo treba postaviti smernice v pomorskih prostorskih načrtih, ki jih morajo do leta 2021 pripraviti države EU.

KOPER > Na eni strani se srečujemo z načrti za razvoj tako imenovanega modrega gospodarstva, to je pomorskega gospodarstva in delovnih mest, na drugi strani pa so zahteve po zaščiti narave in morskega okolja, v katerem živimo. Priporočila za reševanje teh nasprotujočih si trendov pri snovanju pomorskega prostorskega načrta ponuja tudi zaključen evropski projekt Pharos, v katerem je sodelovalo 17 partnerjev iz desetih evropskih držav Sredozemlja, iz Slovenije zavod za varstvo narave.

Razporediti pomorske dejavnosti, a tudi ohraniti naravo

“Cilj projekta je bil zbrati znanje o vplivih na morska zavarovana območja in oblikovati priporočila za ravnanje v prihodnosti, da bo čim manj negativnih učinkov,” povzema vodja piranske območne enote zavoda Robert Turk. Za Slovenijo so ključni sektorji pomorski transport, pristaniška dejavnost, marikultura, mali priobalni ribolov, rekreativna plovba in prostočasni ribolov. “Najbolj očitni negativni vplivi pri tem so onesnaževanje z ogljikovodiki, vnos tujerodnih vrst, spremembe na morskem dnu in hrup,” je naštel Turk.

“Nastajajoči pomorski prostorski načrti pa bodo temelj, da se bo laže in učinkoviteje razporedilo vse omenjene dejavnosti po prostoru, pri tem pa se ne bo smelo pozabiti na ohranjanje narave,” pravi.

Cilj EU je, da bi bilo deset odstotkov njenega morskega okolja zavarovanega. V Sloveniji smo daleč od tega: zavarovanih območjih je vključno z Nature 2000 slabe tri odstotke.

Ladje bi odmaknili od zavarovanega Debelega rtiča

“Vedno več je povpraševanja po dodatnih priveznih mestih, po dodatnih školjčiščih in ribogojnicah, po povečanju plaž. Vsaka panoga zahteva več in več, zato je treba določiti okvirje, da bodo lahko vsi sobivali v tem okolju. To pričakujemo od pomorskega prostorskega načrta,” izpostavlja direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. “Naš morski prostor je že zelo izkoriščen, obremenitve so velike; samo s pravilnim upravljanjem in regulacijo lahko vplive nanj zmanjšamo,” pravi. Uprava za pomorstvo to že zdaj počne, ko, denimo, med poletno sezono s plovki razmeji plovila in kopalce, trenutno nadaljuje odstranjevanje nezakonitih betonskih sider z morskega dna, razmišljajo pa tudi, da bi lahko določene ladje odmaknili od zaščitenih območij, kot je denimo Debeli rtič.

“Ni preprosto, a se da,” omenja Robert Turk primer ožine med Korziko in Sardinijo, kjer potniški trajekti občasno spremenijo plovno pot, da preprečijo morebitne trke s kiti. Tudi v Gibraltarju so že premaknili plovne koridorje, da ne ogrožajo morskih ekosistemov.

Robert Smrekar: sidranje je uničujoče za morsko dno

V Krajinskem parku Strunjan največji problem vidijo v sidranju plovil, v poletni sezoni tudi po 400 na dan, domačih in tujih. “Učinek sidranja na morsko dno je res uničujoč. Posebej moram izpostaviti koralni greben nasproti rtiča Ronek,” pravi direktor Krajinskega parka Strunjan Robert Smrekar. Sprašuje pa se, kako bi domačini sprejeli morebitno omejevanje sidranja.

Z ribiči pa zgledno sodelujejo, pravkar pripravljajo dogovor o režimu ribolova znotraj zavarovanih območij.

---