Vsi so načelno za manj plastike, v praksi pa ...

Udeleženci včerajšnje okrogle mize o problematiki plastičnih odpadkov v morju in spremembi našega odnosa do okolja, ki so jo pripravili v okviru 23. Internautice, so si bili enotni: čeprav je plastika v morju globalna težava, jo je treba začeti reševati pri sebi.

PORTOROŽ > Barbara Breznik z ministrstva za okolje in prostor je povedala, da je več kot 80 odstotkov odpadkov v morju iz plastike (več kot 40 odstotkov celotne plastike se uporablja za embalažo). Plastika se razgrajuje izredno počasi, zaradi soli, sonca, nižjih temperatur in valovanja pa dobi v morju drugačne značilnosti kot na kopnem.

Slovenci bolj osveščeni kot pred enajstimi leti

“Postane trša, iz elastičnosti preide v drobljivost. Podobno kot spužva nase veže onesnaževala, lahko je podobna hrani; znani so primeri albatrosov, ki so poginili zaradi lakote, ker so imeli želodce polne plastičnih delcev,” je povedal Uroš Robič z Inštituta za vode. Tam od leta 2007 spremljajo odpadke na obali ter morski gladini in na morskem dnu ter opažajo, da se je od tedaj marsikaj izboljšalo. “Ko sem pred enajstimi leti prvič štela smeti na morju, so se mi vsi smejali,” je bila nazorna Andreja Palatinus z Direkcije za vode.

Vendarle globalni premiki?

Tudi Robert Smrekar iz Krajinskega parka Strunjan se je zavzel za globalne sistemske rešitve, ker plastika k nam prihaja iz Albanije, Grčije, Črne gore. Breznikova z okoljskega ministrstva je opozorila na direktivo EU, ki članice do leta 2020 zavezuje, da dosežejo dobro kondicijo vseh morij. Njena sodelavka Dragica Iskrenovič pa je povedala, da v Bruslju problematiko plastike jemljejo enako resno kot podnebne spremembe. Za sklenitev globalnega sporazuma si bodo prizadevali že konec maja v Nairobiju v Keniji in zatem še konec novembra. Pobudnica je Norveška.

Njena sodelavka Zorka Sotlar, vodja sektorja za območje jadranskih rek z morjem, je primerjala sestavo odpadkov. Pred desetletjem so pod strunjanskimi klifi opažali organske odpadke, divja odlagališča in avtomobilsko pločevino. Leta 2000, ko je slovensko morje prvič naplavilo večje količine odpadkov, ki so jim botrovale poplave v Italiji, so bolj kot plastika prevladovala drevesa in kosovni odpadki. Opozorila je še na trgovanje z odpadki, ki se ga gredo v Indiji in drugih državah. “Ni mogoče, da bi v nerazvitih delih sveta ustvarili vse te količine odpadkov, saj potrošništvo tam ni tako razvito.”

Plastika tudi v sladki vodi in ozračju

Čeprav so se na okrogli mizi strinjali, da bi morali sprejeti globalne zaveze o zmanjšanju proizvodnje plastike in najbolj škodljivo prepovedati, je Palatinusova opozorila, da naj bi ZDA načrtovale še večjo proizvodnjo plastike; zaradi ameriškega načina življenja in proizvodnje nafte. Breznikova je opomnila, da prihaja do največjih težav v državah, ki niso članice EU, in da na svetovni ravni ni konsenza o tem, kako izvajati že sprejete zaščitne akte. “Veliko institucij se ukvarja s to problematiko, pa še vedno nismo dovolj učinkoviti. Začeti moramo vsak pri sebi,” je pozval Jadran Klinec z Uprave za pomorstvo.

Da plastika onesnažuje tudi sladke vode (v Sloveniji imamo 50.000 kilometrov rečnih obrežij), je opozorila Valentina Turk z Morske biološke postaje (deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo), Palatinusova pa, da so najmanjše drobce, velike dva mikrometra, Francozi odkrili tudi v zraku - zunaj in v prostorih.

In zakaj so problematiko plastičnih odpadkov uvrstili na Internautico? “Navtični sejem kaže blišč, pa tudi vse, kar ta bleščeča industrija prinaša s sabo. Da bi to sporočili ljudem, če že imamo 15.000 do 20.000 obiskovalcev, moramo imeti pravilen odnos do morja,” je pojasnil Jurij Korenc, direktor Internautice.

---