Vizije mladih arhitektov čakajo na inteligentne investitorje

Mala loža ob vhodu v Čevljarsko ulico gosti razstavo študentskih vizij urbanističnega in arhitekturnega razvoja Kopra. “Resda gre za koncepte, a to še ne pomeni, da so neizvedljivi, če bi v prihodnje našli kompromis z investitorji, ko bodo ti razumeli, kaj je boljše za ljudi in prostor,” je optimističen eden od mentorjev in kustos razstave Boštjan Bugarič.

Mala loža bo do 16. oktobra gostila razstavo študentskih vizij 
urbanističnega in arhitekturnega razvoja Kopra.  Foto: Nataša Hlaj
Mala loža bo do 16. oktobra gostila razstavo študentskih vizij urbanističnega in arhitekturnega razvoja Kopra.  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Projekt je nastal pod okriljem ustvarjalne skupnosti Avtomatik Delovišče v sodelovanju s študenti Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Davorina Gazvode, Nejca Florjanca,Mihe Dešmana, Vlatke Ljubanović ter Boštjana Bugariča in Mateje Filipič, ki sta tudi kustosa razstave.

Ko so začutili prostor, so se lotili dela

Bugarič pravi, da se je načrtovalski proces pričel s prepoznavanjem prostorskih težav Kopra. “Študenti so bili na lokacijah, vse so si ogledali, da so lahko res začutili prostor. Svoj kritični pogled na zdajšnje razmere v prostoru so nato ovrednotili, predlagali dopolnitve, nov program in nove prostorske rešitve,” pojasnjuje.

Boštjan Bugarič, mentor in kustos razstave

“Izdelki so zelo inovativni, lahko rečem kar progresivni, nekateri tudi zelo drzni.”

Boštjan Bugarič (foto: Osebni arhiv Boštjana Bugariča)

Predstavitveni urbanistično krajinski koncepti obsegajo odpiranje kanalov in urejanje bregov, stik zatoka z morjem, urejanje novih ekoloških con v severozahodnem delu ob morju, preoblikovanje novega parka z novim programom (predstavitev ekološke zgodbe brakičnega močvirja), uvedbo mestne železnice po trasi nekdanje Porečanke, urejanje akvaponske farme, nove kulturne krajine ob obali, vrtičkarskih območij.

“Gre za primere, kaj je možno narediti v prostoru, kakšne so alternative in razvojne možnosti. Izdelki so zelo inovativni, lahko rečem kar progresivni, nekateri tudi zelo drzni. Rešitve niso zaman, verjamem v prihod novih investitorjev, ki bodo razumeli pomen teh nalog,” je zadovoljen Bugarič.

Velik potencial stavbe blagovnih rezerv

Njegovo strokovno zanimanje so pritegnile zlasti arhitekturne rešitve za stavbo blagovnih rezerv ob severni obvoznici. Študenti so prikazali tri primere, kako bi lahko izkoristili potenciale zdajšnjega objekta in njegove lokacije ter tako izboljšali mesto v socialnem, ekonomskem in urbanem smislu.

Tako so si nekdanja skladišča blagovnih rezerv zamislili študenti Gregor Gašperšič, Matija Goljar in Ema Hrabrič. V objekt so umestili letni kino, igrišča, restavracijo, trgovine, pa tudi potniški terminal.

“Betonsko skladišče bi lahko ohranilo osnovno skeletno konstrukcijo, pročelje, ki pa deluje kot polnilo, bi lahko zamenjala neka lahkotnejša struktura, ki bi jo lahko ozelenili. Objekt bi lahko bil samooskrben, saj bi imel vodni rezervoar in sistem sončnih celic. To bi lahko bila zanimiva vmesna začasna raba prostora, ki bi jo smiselno prilagodili potrebam uporabnikov,” razmišlja Bugarič.

Spet bi lahko obudili Parenzano

Njegovo pozornost je pritegnil tudi projekt zelena tramvajska vez, ki bi obudila Parenzano, to nekdanjo povezavo med Trstom, Koprom in Porečem. Študentka Zala Dimc si je zamislila ureditev šestih mestnih postaj, kjer bi ustavil električni vlak, kar bi omogočilo oblikovanje novih in preureditev zdajšnjih zelenih mestnih lokacij, obenem pa bi lahko rešili tudi težavo slabe povezanosti prostora. “To je primer lepe zamisli, ki bi jo morala podpirati tudi politika, saj bi lahko pripomogla k razvoju celotne regije,” je prepričan Bugarič.

Študentka Anamarija Pernuš je v svoji nalogi predvidela raziskovalni center z urbano farmo, ki temelji na sistemu

akvaponike za naravno pridelovanje rib ter zdravilnih in vrtnih rastlin.

Študenti so v svojih projektnih nalogah veliko pozornosti posvetili umestitvi zelenih površin v mesto, zato ob tem Bugarič spomni, da je Berlin že leta 1920 dobil zeleni načrt mesta. “Upam, da bo tudi v Kopru ozelenitev dobila pomembno vlogo v nastajajočem občinskem prostorskem načrtu,” se nadeja.


Najbolj brano