V Strunjanu spomin na prve žrtve fašizma še živi

Na tradicionalni slovesnosti v Strunjanu so se danes poklonili spominu na tragični dogodek, ko so strunjanski otroci leta 1921 postali prve nedolžne žrtve fašizma.

STRUNJAN > Zbrane nagovorili župan Občine Piran Andrej Korenika, predsednica krajevne skupnosti Strunjan Brina Knez in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Piran Bojan Česnik.

Župan Korenika je poudaril, da “v Istri potvarjanja zgodovinskih dejstev nikoli ne bomo sprejeli in nikomur ne bomo dovolili zatiskanja oči pred zločini, kot je strunjanski pokol. Vemo, kako se upreti ideologiji sovraštva in nikoli ne bomo pozabili krvavega narodnoosvobodilnega boja, s katerim smo si utrli pot do svobodne, samostojne in neodvisne Slovenije. V kraju, kjer dva naroda povezana živita že stoletja, razumemo, da lahko resnično medsebojno razumevanje in spoštovanje temelji le na popolni odkritosti”.

Podpredsednica DZ Meira Hot pa je v slavnostnem nagovoru izpostavila: “Čas, ki ga živimo je poln podob, za katere smo upali, da obstanejo v preteklosti, pa temu žal ni tako. Ko preko televizijskih poročil gledamo prizore ljudi, ki so zaradi narodnosti, vere ali prepričanj zatirani in ustrahovani, naj nas bolečina preteklosti ne hromi, temveč predrami. Ko nas spremljajo podobe mladih deklic in žensk, ki so mučena, tepena, pohabljena ali ubita zgolj zato, ker so si drznile zaplesati kot to počnejo njihove sovrstnice širom sveta. Človekove pravice in svoboščine niso samoumevne in žal niso dane vsakomur. So največja pridobitev zahodne civilizacije, a so hkrati izjemno krhke in zlahka jih arbitrarna oblast omeji ali celo prepove.”

Predsednica Krajevne skupnosti Strunjan pa je sklenila govor z besedami: “Žal preteklosti ne moremo izbrisati, za iskati krivce je že dolgo prepozno. Želela bi si, da bi živeli v družbi, kjer krivcev ne bi bilo treba iskati. Kjer bi se znali in zmogli učiti iz preteklosti in v kali zatreti kar se rojeva slabega. Žal glede na globalno dogajanje lahko vidimo, da gre vse slabo prehitro v pozabo. Ne želim, da bi iskali ideale, ker le teh ni. Želim pa si, da bi poiskali dobroto in empatijo do sočloveka v sebi ter te vrednote gojili najprej pri sebi, v svoji družini in okolici. Če bomo znali in zmogli odpreti srce, razumeti drugačnost in na njej graditi, bomo lahko pustili zanamcem boljši svet. Menim, da je to tisto, k čemur moramo vsi stremeti.”

V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Piran, varovanke in varovanci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, učenke in učenci osnovnih šol Sečovlje, Lucija podružnica Strunjan, Cirila Kosmača Piran in OŠ z italijanskim učnim jezikom Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana. Program je povezovala Anita Urbančič.

---