Franku Hmeljaku v spomin

Na sončen oktobrski dan smo se v Kopru poslovili od novinarskega kolega in prijatelja Franka Hmeljaka.

Na svet, ki ga je vse življenje raziskoval in ga skušal doumeti, je prišel ob Jadranu, ki mu je zgodaj na široko odprl pogled na svet. Njegova popotovanja so se zmeraj končala tu, ob morju, čeprav so bili zanj pomembni postanki tudi drugod. Tako je bila pomembna postojanka Ljubljana, študij novinarstva in druženje s primorsko klapo, ki na tedanjem FSPN ni ostala neopažena. Bil je tudi Radio Študent, a ne dolgo, ker ga je bolj zanimal študentski časopis Tribuna. Vedno je bil v prvih vrstah, med študentskimi protesti ali med kritičnimi in upornimi peresi, zaradi katerih je bila tudi po njegovi zaslugi zaplenjena vsaj kakšna številka Tribune.

Po vrnitvi v Koper je izkušnje najprej nabiral kot fotoreporter za Delo, potem pa je prišel na Radio Koper, ki mu je ostal zvest do upokojitve. Bil je urednik v informativnem programu, tisti, ki je presejal novice in jih pošiljal v eter. A najbolj dragocen ostaja za radijsko hišo njegov prispevek k urejanju “primorske kronike”, podatkov o znanih primorskih ljudeh in dogodkih. Bil je skrbnik dragocene arhivske dediščine in pri tem opravil neprecenljivo delo. Nepozabna ostaja radijska križanka ob radijski 60-letnici, enkraten radijsko časopisni eksperiment, ki je povezal Radio Koper in Primorske novice in h kateri je z velikim navdušenjem prispeval pomemben delež. Njegovi utrinki iz kronike še danes odmevajo v radijskem etru tako kot njegovi koraki s coklami v spominu njegovih kolegov.

Franko se nikoli ni pustil ujeti v primež dnevnih novic in dogodkov. Naklonjen novostim je iskal dlje od tega in prinašal v hišo dragocene zgodbe ljudi. Rad je imel vse, kar je dišalo po kulturi in bil eden najbolj zvestih obiskovalcev prireditev. Pomembna je bila njegova pripadnost Kopru, kjer je pod okriljem društva Capris odigral aktivno vlogo pri oživljanju mestnega jedra, pri čemer spomin najprej nanese na pandolo. Prav njemu se imamo zahvaliti za številne publikacije, od edine knjige o Kameleonih, Pribčeve zbirke pesmi in mnogih drugih publikacij, s katerimi je zapolnjeval založniške pomanjkljivosti tega prostora.

Franko je bil tudi športni zanesenjak in navijač, vneto je obiskoval klubske in reprezentančne tekme. Podpiral je sina Karla, jadralca, in bil ponosen na njegove uspehe, kakor tudi na njegove pesniške podvige. Nič manj se mu ni zasmejalo ob prodornosti hčerke Julije, ugledne mednarodne znanstvenice.

Svoboden duh, kakršen je bil, je Franko najbolj cenil svobodo in odprtost. Razdajal se je na vse strani. Bil je res človek z velikim srcem, tako domač in svetovljanski hkrati, krasen prijatelj in tovariš.

Neva Zajc v imenu radijskih sodelavcev

---