V šolo s pešbusom, ne z avtomobilom

Pešbus je poseben projekt, v katerem se mlajši učenci ob spremstvu odrasle osebe navajajo na samostojno pot do šole. Prvi istrski pešbus je premiero doživel na OŠ Dušana Bordona, do konca meseca pa se bodo temu načinu prihajanja v šolo pridružili še učenci štirih osnovnih šol.

Lejla Bratić do šole vsak dan pospremi sedem šolarjev. Foto: Alenka Penjak
Lejla Bratić do šole vsak dan pospremi sedem šolarjev. Foto: Alenka Penjak

KOPER > “Naloga nas, spremljevalcev, je, da otroke naučimo hoditi peš v šolo. Pred leti je bilo to nekaj običajnega in tudi današnja mladina to zmore. Gibanje je zdravo, če pa smo samostojni, smo tudi manj odvisni od staršev,” nam je po tem, ko je zjutraj uspešno pripeljala svoj pešbus do šole, povedala Lejla Bratić, mama dveh šoloobveznih sinov.

Njen pešbus šteje sedem šolarjev, ki za pot od soseske Lantana v Olmu do šole običajno potrebujejo 20 minut. “Smo bolj počasni, med potjo tudi zapojemo in poklepetamo,” o vsakdanu, v katerega je vpeta, pove Lejla Bratić.

26 otrok je trenutno vključenih v projekt Pešbus, 5 osnovnih šol trenutno sodeluje v projektu Pešbus.

Večja samostojnost otrok

Slovenski kolesarski mreži je uspelo v Istro in Koper pripeljati projekt, ki spodbuja lastno premikanje in zmanjševanje uporabe avtomobila. Projekt Pešbus je del večjega nacionalnega projekta Aktivno v šolo, ki ga podpira ministrstvo za zdravje, koprska občina pa se je vanj vključila v okviru prihajajočega Evropskega tedna mobilnosti.

“V ponedeljek smo s pešbusom začeli na OŠ Dušana Bordona, kjer smo vzpostavili pet linij pešbusa oziroma organiziranih poti. Na teh linijah odrasle osebe spremljajo mlajše otroke v šolo ter tako prispevajo k njihovi samostojnosti,” o pešbusu pravi Bojan Žižek, predsednik Kolesarske mreže Slovenije.

Spremljevalci so bistveni

V pešbus je trenutno vključenih 26 otrok, do konca meseca pa bo začel delovati tudi na OŠ Antona Ukmarja, OŠ dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini, OŠ Koper in OŠ Škofije. “Spremljevalci so za projekt bistvenega pomena in le z njimi bo pešbus živel naprej. Spremljevalci so večinoma starši sami, upamo pa, da bodo v projekt vstopili tudi upokojenci,” še pojasni Bojan Žižek.

Nastja Rodela, koordinatorka projekta na OŠ Dušana Bordona, ugotavlja, da so otroci, “uporabniki” pešbusa, zelo zadovoljni in ponosni na knjižice, v katerih zbirajo pešbus pečate. “Tudi starše-spremljevalce sem srečala in so navdušeni nad projektom ter zelo veseli, da lahko pomagajo,” pravi koordinatorica.

Prva pa je vrata projektu odprla ravnateljica Vesna Lavriša: “Živimo v okolišu, kjer so varne šolske poti resda začrtane, kljub temu pa se na tej šoli srečujemo s starši, ki vozijo otroke v šolo. Želijo jih pripeljati domala do vhoda. No, zdelo se nam je, da bi lahko s pešbusom starše in otroke iz bližnjega okoliša spodbudili k samostojni poti v šolo,” poudari ravnateljica. Doda, da se pešbus nenazadnje sklada tudi s projektom Od tu naprej zmorem sam, ki ga v prid samostojnosti mlajših šolarjev izvajajo že nekaj let.


Najbolj brano