Tekaški praznik, ki krepi istrski prostovoljski duh

Nekaj več kot teden dni nas loči od ene največjih športnih prireditev v slovenski Istri, ki povezuje tako tekače kot prostovoljce in krepi sodelovanje lokalne skupnosti od Pirana do Ankarana. Tudi tokrat bo združila zavidanja vredno število sodelujočih, predvsem več kot 700 prostovoljcev, ki bodo v prvi vrsti skrbeli za varnost in dobro počutje tekačev. Združevanje posameznikov, lokalne skupnosti, skrb za okolje in prizadevanje za uvajanje naravi prijaznih rešitev ga umešča med trajnostno naravnane prireditve.

Za tekače bodo na trasah skrbeli številni prostovoljci. Foto: Stojan ROgelja
Za tekače bodo na trasah skrbeli številni prostovoljci. Foto: Stojan ROgelja

Za tekače bodo na trasah, ob njih in na centralnem prizorišču skrbele različne skupine, najpogosteje sestavljene iz vrst prostovoljcev, vendar so številčne tudi profesionalne ekipe. Njihova skupna značilnost je, da jih večina prihaja iz slovenske Istre. Za zdravstveno varnost bo skrbelo skupno okoli 40 profesionalnih članov ekip od zdravnikov, zdravstvenikov do tehnikov iz Reševalne službe Slovenske Istre ZD Izola, ki se jim pridružujejo prostovoljci Rdečega križa. Ker več kot polovica tras Istrskega maratona vsakič poteka tik ob morju, bodo za varnost skrbeli tudi reševalci iz vode, letos dodatno opremljeni z defibrilatorji, ter potapljači 430. Mornariškega diviziona Slovenske vojske. V oporo uigrani ekipi bodo Petrini angelčki, ki so kot prostovoljci, študenti UP Fakultete za vede o zdravju, posebnost na Istrskem maratonu.

Za fizično varovanje tras in spremljanje tekačev na trasah bo na terenu prisotnih 13 policistov, ki bodo ob pomoči občinskih redarstev skrbeli za nemoten potek tras. Varnost na trasah bo skrb tudi nekaj manj kot 100 gasilcev iz petih prostovoljnih gasilskih društev iz Istre. Njim se bo pridružilo skoraj 100 upokojencev in le nekaj manj študentov primorske univerze.

Za tekače bo kot pomoč na poti do cilja postavljenih skupaj 10 okrepčevalnic, ki jih bo vodilo 13 športnih in drugih društev. Ta tudi sama organizirajo podobne športno-rekreativne prireditve na drugih koncih Slovenije, člani organizacijskega odbora Istrskega maratona pa jim priskočijo na pomoč ter skrbijo za povezovanje in krepitev prostovoljskega duha.

Pri izvedbi programskega dela Istrskega maratona bo sodelovalo tudi nekaj manj kot 20 kulturnih in turističnih društev. Veliko njihovih članov bo prisotnih ob trasah tekov in na prizoriščih, kjer bodo neumorno spodbujali tekače. Doslej najštevilčnejša ekipa prostovoljcev bodo študentje UP Fakultete za turistične študije – 150 parov rok bo poskrbelo za pripravo vseh materialov za tekače in prostovoljce in organizacijo, za logistiko, celotno registracijo tekačev, garderobo tekačev, ciljno okrepčevalnico in pri izvedbi spremljevalnega programa. Zelo velika je tudi skupina prostovoljcev posameznikov, ki se vsako leto nesebično in z veseljem odločijo, da bodo del svojega prostega časa podarili izvedbi Istrskega maratona. Raznolikost prostovoljskih ekip in njihovo povezovanje daje Istrskemu maratonu poseben čar, saj je prav z njihovo pomočjo postal ena izmed najbolj odmevnih prireditev, ki s svojo prepoznavnostjo postavlja Slovenijo na zemljevid evropskih športnih dogodkov.

Prav povezovanje in prostovoljstvo sta pomembna elementa trajnostne prireditve, v Istrskem maratonu pa skušajo iti še korak naprej z iskanjem okolju prijaznih praks. Edini v Sloveniji vzpodbujajo skupinske prijave z najmanj osmimi tekači, poleg tega organizirajo brezplačno vožnjo z avtobusi med Koprom in Portorožem, letos pa ukinjajo rabo plastike za enkratno uporabo na prizorišču. Zagotovo je možnosti še več in verjamemo, da lahko vsako leto dodajo kakšno novo.


Najbolj brano