Tako dobro ni šlo že od začetka krize leta 2008
Istra
15. 05. 2019, 06.00
, posodobljeno: 22. 05. 2019, 11.23
Podjetja obalno-kraške regije že enajst let niso poslovala tako razveseljivo kot lani, ugotavljajo na koprski izpostavi Ajpesa. “Najbolj nas veseli, da so tudi družbe iz predelovalne dejavnosti poslovale z dobičkom, saj so v preteklih obdobjih praviloma ustvarjale neto čisto izgubo,” pravi vodja izpostave Sandi Kravanja.
KOPER
> Vse gospodarske družbe v obalno-kraški regiji so lani ustvarile več kot pet milijard evrov prihodkov, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Rezultat dobrega poslovanja se kaže v rasti neto dobička iz poslovanja, ki je bil lani z 257 milijoni evrov za 42 odstotkov višji kot leto prej. Neto čisti dobiček vseh družb skupaj pa se je povzpel kar za 60 odstotkov na 203 milijone evrov. To je tudi največji skok med vsemi slovenskimi regijami.
Plače višje za tri odstotke
Število zaposlenih se je lani v podjetjih regije povečalo za šest odstotkov na 22.472 zaposlenih. Zrasle so tudi plače, ne sicer tako zelo kot dobički: povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v regiji je znašala 1599 evrov, kar pomeni 3,2 odstotka več kot leto prej. To je tudi manj, kot znaša povprečje v državi, ki je 1652 evrov (za 65 evrov več leta 2017).
1599
evrov je znašala povprečna plača v družbah obalno-kraške regije, kar je za 49 evrov več kot v letu 2017
Mala podjetja skupaj skrojila izgubo
Največ neto čistega dobička ustvarijo družbe s področja prometa in skladiščenja (skupaj več 60 milijonov evrov) ter s področja trgovine (več kot 50 milijonov evrov). Preobrat iz skupnih rdečih številk pa se je zgodil tudi v družbah predelovalne dejavnosti (skupaj so zabeležile 35 milijonov čistega dobička), predvsem zaradi izboljšanja poslovanja Cimosa, ki je v preteklih letih krojil skupno izgubo predelovalne dejavnosti. Opazno pa so k skupnemu neto čistemu dobičku regije prvič letos prispevala tudi podjetja iz strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (25 milijonov evrov), kamor sodijo predvsem svetovalna in računovodska podjetja.
“Značilnost lanskega poslovanja obalno-kraških družb je tudi v tem, da so mikro in mala podjetja skupaj prikazala neto čisto izgubo, medtem ko so velika podjetja izkazala neto čisti dobiček,” še pravi Sandi Kravanja.
Sandi Kravanja vodja koprske izpostave Ajpesa
“Najbolj nas veseli, da so tudi družbe iz predelovalne dejavnosti poslovale z dobičkom, saj so v preteklih obdobjih praviloma ustvarjale neto čisto izgubo.”
Razlike med občinami
Skupna dodana vrednost podjetij v regiji je prvič presegla milijardo evrov in znaša v povprečju 46.338 evrov na zaposlenega. To pomeni, da za skoraj 2000 evrov presega republiško povprečje.
Vse občine v regiji so ustvarile neto čisti dobiček razen piranske občine, kjer so družbe skupaj ustvarile 14 milijonov evrov čiste izgube, k temu sta prispevali izgubi Splošne plovbe in Istrabenza. Največ neto čistega dobička ustvarijo družbe v koprski občini (175 milijonov evrov), sledijo sežanske družbe s skupaj 23,5 milijona evrov neto čistega dobička. Med osmimi občinami obalno-kraške regije velja sežanske družbe izpostaviti tudi po izvozu, ustvarijo 12 odstotkov vsega izvoza regije in so po izvozu na drugem mestu za koprskimi družbami, ki v skupini izvoz regije prispevajo 70 odstotkov.