Strog parkirni režim v Ankaranu ostaja v veljavi tudi po koncu poletne turistične sezone

Parkiranje v Ankaranu tudi izven največje turistične sezone ostaja težava, za katero niti občina ne ponuja pravih rešitev. Domačini imajo z brezplačnimi abonmaji prednost pred obiskovalci, ki za uro parkiranja plačajo en evro ali dva. Na črno v Ankaranu resda nihče več ne more parkirati, a tudi tisti, ki bi radi to počeli legalno, in njih je največ, do parkirnega mesta ne pridejo.

Parkirišče nad Valdoltro naj bi bilo namenjeno bolnikom in 
lastnikom abonmajev, a je brezplačno in zmeraj polno.  Foto: Alenka Penjak
Parkirišče nad Valdoltro naj bi bilo namenjeno bolnikom in lastnikom abonmajev, a je brezplačno in zmeraj polno.  Foto: Alenka Penjak

ANKARAN > Skoraj vsa ankaranska parkirišča od Sv. Katarine do Debelega rtiča ostajajo za obiskovalce plačljiva tudi po koncu poletne sezone. Medtem ko analiza zasedenosti, ki naj bi odgovorila na vprašanja, koliko parkirnih mest za normalen vsakdan potrebujejo Ankarančanke in Ankarančani ter koliko jih sploh ostane za obiskovalce Ankarana, še nastaja, se strog in cenovno zasoljen parkirni režim nadaljuje tudi v jesen. Doslej se je občini kar obrestoval. Med 1. julijem in 31. avgustom so redarji uvedli 873 prekrškovnih postopkov, prihodek od vplačanih glob, ki so jih redarji izdali, pa znaša 21.485 evrov.

Največ težav na Debelem rtiču

Za obiskovalce Ankarana je parkiranje na Sv. Katarini nesmiselno, saj tam avtobus, ki bi jih odpeljal naprej, ne ustavlja, kopanja v plitkem morju Sv. Katarine pa so želi le malokdo. Kljub temu je ura parkiranja vredna kar 2 evra in to z razlogom, kot smo izvedeli. S plačljivim parkiriščem so se namreč rešili gneče, ki so jo povzročali lastniki privezov, saj so na Sv. Katarini puščali tudi svoje prikolice in drugim onemogočali parkiranje.

873 prekrškov so v Ankaranu izrekli redarji

Parkiranje na Sv. Katarini stane uporabnika 2 evra na uro. (foto: Alenka Penjak)

V centru kraja je med tednom še zmeraj nemogoče dobiti parkirno mesto. Ankarančani, lastniki parkirnih abonmajev, ki so jih od občine dobili brezplačno, lahko kruh in mleko kupijo brez plačila za parkirni postanek, vsi ostali pa morajo za prvo uro odšteti en evro. Da bi jim omogočili nekaj brezplačnih minut, morda prvih 15, v občini ne razmišljajo, saj ankaranske izkušnje kažejo, da se brezplačne minute hitro preobrnejo v parkirni problem.

21.485 evrov je bilo prihodkov iz vplačanih glob

Zapornice parkirišča nad Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, ki ga je občina prevzela od družbe Grafist ter namenila bolnikom in lastnikom abonmajev, so dvignjene in tam lahko parkira vsakdo. Če le dobi prostor, kar pa je že okoli 9. ure povsem nemogoče. Sočasno pa je parkirišče ob cesti pod Valdoltro prazno - namenjeno je invalidom in lastnikom abonmajem, ki pa se tja z avtomobilom očitno odpravijo poredko.

Med vožnjo proti Debelem rtiču parkirne težave rastejo: vse več avtomobilov je parkiranih ob cesti, v vinogradih, ob ekoloških otokih - skratka vsepovsod. Makadamsko parkirišče v Krajinskem parku Debeli rtič, kjer ura parkiranja stane en evro, je ob našem obisku ponujalo še nekaj prostora za jeklene konjičke, kdor pa se je v krajinskem parku kopal čez poletje, je moral na prostor tudi čakati.

Parkirišče na Debelem rtiču je zadnji izhod v sili za turiste, ki jih je Ankaran poln tudi izven turistične sezone. (foto: Alenka Penjak)

Reditelji z opozorili

“Odločitve o morebitnih spremembah ali novih korakih na področju urejanja mirujočega prometa v Ankaranu bodo sprejete v prihodnje. Dejstvo je, da se je obdobje nenadzorovanega in brezplačnega parkiranja v Ankaranu zaključilo,” mnenje ankaranskega občinskega vodstva povzema Anita Cek, občinska predstavnica za stike z javnostjo. “Preobremenjenost kraja z vozili, sploh v času turistične sezone, narekuje skrbno in dosledno urejanje mirujočega prometa.”

Ob redarjih je nad parkiranimi avtomobili bedela tudi skupina krajanov, večinoma študentov, ki so delovali kot reditelji in jih je vodil Egon Ražman, dolgoletni sodelavec ankaranskega župana Gregorja Strmčnika, katerega zadolžitev je delo “na terenu”.

Čeprav so reditelji koga tudi razburili in se jih je prijelo ime “lokalni špijoni”, so imeli nalogo, da obvestijo redarje, tudi naravovarstvenega nadzornika. Smeli so deliti opozorila, ne pa tudi glob.

“V nadzor so bili vključeni reditelji, ki so urejali promet na parkiriščih ter opozarjali kršitelje,” ankaranski “izum” pojasnjuje Anita Cek. Pri teh nalogah je vsak dan sodelovalo sedem do deset rediteljev.

“Pozitivni učinki plačljivih parkirišč in višjih cen se vsekakor že kažejo, saj je bilo letos kršitev manj. Veliko so k temu, poleg nove ureditve mirujočega prometa, pripomogle tudi ovire, ki fizično onemogočajo parkiranje na in ob Jadranski cesti,” trenutno sliko parkiranja v Ankaranu sklene Anita Cek.


Najbolj brano