Slovenija na čelu EUSAIR

V izolski Manziolijevi palači so včeraj začeli peti Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij. Zaradi novega koronavirusa bodo imeli večino delavnic virtualno, osnutek slovenskega pomorskega prostorskega načrta pa bodo v petek predstavili javno in izpeljali tudi dogodek Mladi, voda in EU strategija za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR).

Z leve: Bricelj, Stančič, Markočič,  Jerina in Škerlič Foto: Tomaž Primožic/FPA
Z leve: Bricelj, Stančič, Markočič, Jerina in Škerlič Foto: Tomaž Primožic/FPA

IZOLA > Letošnji dogodek je eden krovnih v času slovenskega predsedovanja strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo. Naša država je predsedovanje prevzela 1. junija, sklenila ga bo z ministrsko konferenco in letnim forumom maja prihodnje leto, ko bodo podpisali tudi Izolsko deklaracijo, ki bo države zavezala k sodelovanju.

Izolski župan Danilo Markočič je spomnil, da živi v Jadransko-jonski regiji približno 70 milijonov ljudi, Andreja Jerina z ministrstva za zunanje zadeve, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije pa, da Teden sredozemske obale letos praznuje peti rojstni dan. “Iz skromnih začetkov lokalnega dogodka je prerasel v odmevni evropski dogodek, v katerega so usmerjene oči 19 držav članic EU in osem nečlanic, od Baltika, Podonavja, Alp in Jadransko-jonske regije.”

Navedla je, na katere štiri teme, “ki so v osrčju izzivov v Evropi in po svetu”, se bodo v tem tednu osredotočali: na post-covid okrevanje Evrope z oživitvijo turizma s sodelovanjem, na načrtovanje zelene infrastrukture, ki naj poveča “odpornost” EU na področju proizvodnje hrane, na prispevek regije k “pametni EU” z mreženjem pristojnih za razvoj Strategije pametne specializacije ter na udejanjanje Evropskega zelenega dogovora.

Predstavnik Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je pohvalil rezultate, dosežene v okviru makroregionalnih strategij, češ da so prav vidni uspehi mednarodnih dogodkov februarja privedli do tega, da je Evropska komisija v Bruslju prvič gostila Teden makroregionalnih strategij. Poudaril je, da ima Slovenija edinstven položaj v EU: “Od štirih makroekonomskih povezav v EU sodeluje v treh in deluje tudi kot povezovalka.”

“Slovenija še nikoli ni bila tako prepoznana z vidika tematike morja in okolja, kot je v času izvajanja projekta za Jadransko-jonsko strategijo. S pridobljenim znanjem bomo uveljavili koncepte Zelene infrastrukture v Evropi in s tem pripomogli k črpanju EU denarja za Jadransko-jonsko strategijo, vključno z državami zahodnega Balkana (naši državi bo v obdobju 2021-27 pripadlo 12 milijard evrov, op. a.),” je naznanil Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor, koordinator stebra Kvaliteta okolja EU strategije za Jadransko-jonsko regijo. Dodal je še, da si bodo prizadevali tudi za večjo varnost zaradi spreminjanja podnebja, saj klimatske spremembe vplivajo na zdravje ljudi, in varnost zaradi naraščanja voda.

Iztok Škerlič, direktor podporne točke za Jadransko-jonsko makroregionalno strategijo v Izoli (točko bodo izvajali še vsaj do leta 2023), pa je zadovoljen, da je prav Izola - v času predsedovanja Slovenije tej strategiji EU - v središču dogodkov.


Najbolj brano