Delitev KS Črni Kal: samo zdrahe ali resne težave?

S 46 glasovi za in 25 proti so krajani z območja naselij Socerb, Kastelec, Črnotiče, Črni Kal, Gabrovica pri Črnem Kalu, Osp, Stepani, Rožar, Cepki, Rižana, Krnica in Kortine na zboru občanov v sredo podprli pobudo za razdelitev KS Črni Kal na dve krajevni skupnosti - KS Črni Kal in KS Hrastovlje. Včeraj zvečer so zbor pripravili tudi v Dolu pri Hrastovljah, kjer pa po naših informacijah odcepitvenih teženj ne odobravajo.

Odpri galerijo

OSP > Zbora se je udeležil tudi koprski župan Boris Popovič, ki je povedal, da pobudi ne nasprotuje. ”Ker živimo v demokratični družbi, je prav, da večina pove, kaj si želi. Občina vas na tej poti ne bo ovirala. Naj pa vseeno dodam, da sem z delom Janka Severja, predsednika KS Črni Kal, zadovoljen.”

Življenje na območju krajev pod Kraškim robom bo v prihodnjih letih krojil projekt drugega železniškega tira, kjer pa je po njegovem prepričanju nujno iskati zlasti pozitivne učinke naložbe. “Uspeli smo doseči, da bo nova povezava dvotirna, staro progo pa bomo preuredili v panoramsko kolesarsko stezo in pešpot. To bo odlična odskočna deska za razvoj zaledja,” je ocenil Popovič.

Proti trem volilnim enotam

Na zboru so se krajani večinsko, s 56 glasovi, izrekli proti predlogu sveta KS Črni Kal o oblikovanju treh volilnih enot - namesto dosedanjih 13. Občinska uprava bo pripravila nov predlog o oblikovanju volilnih enot, pri čemer bo v največji možni meri upoštevala zdajšnje volilne enote.

Jezi jih tudi razvojno nesorazmerje

Član iniciativnega odbora za razdelitev KS Črni Kal Sandi Žvokelj iz Gabrovice je predstavil razloge za odcepitveno pobudo. Med drugim je navedel, da so interesi ljudi boljše zastopani v manjših KS, večja je transparentnost porabe denarja, boljša in hitrejša pa obravnava vlog za različne manjše posege. “Tako velika KS ne more obvladovati toliko interesov. Poleg tega se nam ne zdi korektno, da se je v razvoj vzhodnega dela KS vložilo zelo veliko denarja, na drugem območju pa smo bili deležni le manjših naložb, ” je opozoril.

V iniciativnem odboru so predlagali, da bi bil sedež nove KS v Gabrovici, kjer je dovolj velik objekt v lasti KS. Zdaj KS Črni Kal namreč gostuje v najetih prostorih. Na pomisleke o potrati denarja zaradi dvojne administracije pa je Žvokelj odgovoril, da ti stroški odpadejo, ker je večina birokratskih opravil pristala na plečih občine.

Predsednik KS Črni Kal Janko Sever je povedal, da so pobudo sicer obravnavali na seji sveta KS, vendar ne delijo enakega mnenja kot iniciativni odbor. “Argumentov za delitev ni dovolj, poleg tega odcepitev ne bi prinesla nobene bistvene spremembe. Predlog je premalo dodelan in ni dovolj premišljen. Morda bi bilo primerneje, da bi o njem razpravljali kdaj v prihodnje,” je bil kritičen.

Težav je veliko, rešitev premalo

Dario Lazarje opozoril, da v nekaterih drugih vaseh krajani niso bili dovolj dobro seznanjeni s predlogom za delitev KS. “Kaj bi bilo sploh boljše, če bi to naredili? Zdi se mi, da se razdvajamo zaradi zdrah, kar pa ni dovolj tehten razlog,” je ocenil. Davor Maršič je menil, da je delitev nujna, saj da v nekaterih vaseh že leta opozarjajo na določene težave (vodovod, prašenje iz kamnoloma, protihrupna zaščita), rešitev pa ni na vidiku.

Na kritike nekaterih udeležencev, da izvirni greh tiči v slabi komunikaciji med člani sveta KS Črni Kal in prebivalci vasi, ki so nemalokrat brez ključnih informacij o projektih in drugih naložbah, se je odzvala Andreja Odar: “V KS smo sklicali več sestankov, ki pa se jih večinoma prav tisti, ki zdaj tarnajo, da niso bili vključeni, niso udeležili.”

Po mnenju Maria Starca bi se morala zdajšnja KS razdeliti celo na tri dele (Hrastovlje, Rižana in Črni Kal), saj bi le tako uspeli dovolj kakovostno slediti vse težavam in jih sproti reševati. Nadja Pogledič je predlagala razpis referenduma, saj je ocenila, da zaradi različnih pritiskov nekateri ne bodo glasovali po svoji vesti. Popovič jo je obvestil, da je to neizvedljivo, ker vseh postopkov ne bi mogli izpeljati do novembrskih lokalnih volitev.

---