Ribiči bi lovili tune, a ne smejo

Ko naš poklicni ali rekreativni ribič na trnek ali v mrežo ulovi tuna, ga mora vreči nazaj v morje, če ne želi tvegati kazni. Pri nas je tune prepovedano loviti, ker se država ob vstopanju v EU ni vključila v sistem ribolovnih kvot za tune, češ saj jih tu ni oziroma jih nihče ne lovi. A tunov je v morju zadnja leta precej. Pobude ribičev ministrstvu, naj v EU poskusi na novo pridobiti kvoto za vsaj nekaj sto kilogramov na leto, ostajajo neuresničene.

ISTRA > “Seveda je tu veliko tunov, a jih ne smemo loviti, ker nimamo kvote, tako pa nam tuni pojedo druge ribe,” potrjuje koprski ribič Renato Bonja.

“Na ministrstvo smo lani poslali pobudo, da se preuči možnost, da bi Slovenija vseeno na najmanj boleč in najmanj finančno zahteven način vendarle prišla do teh kvot za tune. Ker se takrat, ko je bil čas za to, država ni potegovala zanje, je zdaj težko priti v ta sistem kvot. V bistvu bi jih morala pridobiti od drugih članic EU, ki bi se določenemu deležu odpovedale. Za glavne ribiške države bi bile te količine zanemarljive, za naše ribiče pa tudi samo nekaj ton tun kvot lahko bistveno pripomore k boljšemu prihodku, saj je tuna draga riba,” pravi Aleš Bolje, vodja svetovalne pisarne Zavoda za ribištvo. Vzpostavitev sistema kvot za tune pa za državo ni poceni, treba je zagotoviti tudi celoten nadzor, tudi če bi pri nas šlo za bolj butični tunolov.

Aleš Bolje

vodja svetovalne pisarne Zavoda za ribištvo

“Za naše ribiče samo nekaj ton tun kvot lahko bistveno pripomore k boljšemu prihodku, saj je tuna draga riba.”

Ta nadzor izvaja ribiški inšpektorat. “Tepe nas naša majhnost, imeti moramo vse, kar imajo veliko ribolovne države, od ribolovne politike do sistema nadzora,” opozarja ribiški inšpektor Vinko Smoje. Ob tem pa poudarja, da je poslanstvo inšpekcije ohranjanje vzdržnega ribolova, da se stalež lahko obnavlja in bodo naši zanamci še imeli ribe. Globe za nezakonit ribolov tun pri nas znašajo 1200 evrov za pravno osebo in 420 evrov za odgovorno osebo, prav tako 420 evrov tudi za samostojnega podjetnika ali fizično osebo. A kot pravi ribiški inšpektor Robert Smoje, je pri nadzoru prepovedane tune na ribiških čolnih odkril le dvakrat.

Egon Brecelj, predsednik zveze za športni ribolov na morju

“Mi smo edini športni ribiči v Sredozemlju, ki ne smemo loviti tunov, kar nas postavlja v neenakopravni položaj z drugimi.”

Tekmovanje v big game ribolovu s tuni pod gladino

“Prav bi bilo, da bi tudi v Sloveniji lahko lovili tune, ne masovno, a vsaj nekaj. Kvoto bi seveda pridobili poklicni ribiči, od tega bi lahko del pripadel tudi športnim ribičem,” pravi Egon Brecelj, predsednik zveze za športni ribolov na morju, ki se je pridružila pobudi ministrstvu. “Mi smo edini športni ribiči v Sredozemlju, ki ne smemo loviti tunov, tako smo v neenakopravnem položaju z drugimi,” poudarja. “Na tekmovanjih v big game ribolovu lahko lovimo velike ribe, a tunov ne. Če se na trnek slučajno ujame tun, ga ne smemo vzeti iz vode, ampak ga izmerimo pod vodo in izpustimo,” opisuje Brecelj.

Pridobitev kvote za tune očitno nemogoča

Na ministrstvu za kmetijstvo so povedali, da so se v zadnjih letih pri Evropski komisiji večkrat pozanimali o možnostih ribolova modroplavutega tuna, a jim je komisija odgovorila, da glede na to, da Slovenija nima svoje kvote, slovenski ribiči vključno z ribiči v okviru športnega in rekreacijskega ribolova ne smejo aktivno oziroma namenoma izvajati ribolova na modroplavutega tuna.

1200

evrov znaša kazen za nezakonit ribolov tune za pravno osebo,

420

evrov pa za odgovorno osebo ter za samostojnega podjetnika ali fizično osebo.

Za gospodarski ribolov pa poleg tega veljajo še pravila glede naključnega prilova modroplavutega tuna. “Ribiška plovila držav članic EU, ki nimajo kvote zanj, lahko na krovu obdržijo količino naključnega prilova modroplavutega tuna, ki ne presega pet odstotkov celotnega ulova glede na težo oziroma glede na število rib, pri čemer se število rib nanaša na tuna in tunu podobne vrste rib, ki jih upravlja Mednarodna komisija za ohranitev tunov, ki pokriva vzhodni Atlantik in Sredozemlje,” so na ministrstvu pojasnili določila evropskih uredb, ki urejajo načrte za obnovo staleža modroplavutega tuna (Thunnus thynnus). Ta sodi med komercialno najbolj zanimive vrste tuna, hkrati pa je v EU tudi med najbolj prelovljenimi.

---