Razveljavitev akta ali referendum?

Čeprav na dnevnem redu četrtkove seje občinskega sveta sprva ni bilo točke, povezane z julija sprejetim, a za zdaj še neveljavnim, odlokom o občinskem prostorskem načrtu (OPN), so ga na predlog župana Danila Markočiča razširili s “Postopkom uveljavitve OPN”. V Civilni iniciativi Gibanje za Izolo so tik pred sejo zahtevali, da občinski svet razveljavi sklep o sprejetju OPN in osnutek OPN vrne v ponovno odločanje, kar pa se ni zgodilo.

Izolski župan Danilo  Markočič čaka na pravna mnenja,  koprski župan Aleš Bržan pa je ob pobudi za referendum (za običajen občinski akt, ne OPN) sam sprožil  postopek. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Izolski župan Danilo Markočič čaka na pravna mnenja, koprski župan Aleš Bržan pa je ob pobudi za referendum (za običajen občinski akt, ne OPN) sam sprožil postopek. Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > Sejo so pri dodatni točki prekinili, kdaj jo bodo nadaljevali Danilo Markočič ni navedel, češ da niso še dobili vseh pravnih mnenj, za katera so zaprosili, med drugim tudi ministrstvo za okolje in prostor.

Ravnali po zakonu

S tem ko seje niso dokončali, so ravnali skladno s 33. členom zakona o lokalni samoupravi in z 59. členom občinskega statuta, ki določata, da župan zadrži objavo občinskega akta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in občinskemu svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji. Prva naslednja seja je bila namreč v četrtek.

V občinah, ki še nimajo OPN, bodo še naprej veljali prostorski izvedbeni načrti, občinski lokacijski načrti in zazidalni načrti.

Toda Markočič občinskemu svetu ni predlagal razveljavitve odloka o OPN. “Ne bom si dovolil predlagati sklepa, ki nima pravne podlage v zakonodaji. Po enem pravnem mnenju lahko župan zadrži sklep, če je protiustaven, vendar sklep z 8. julija (ko so sprejeli odlok o OPN, op. a.) ni protiustaven,” je utemeljil.

Zastavlja si tudi vprašanje, ali bi sprejeti odlok lahko vrnili v drugo ali prvo branje, saj je moral - za razliko od drugih občinskih aktov - skozi kompleksno proceduro pridobivanja mnenj soglasodajalcev, med katerimi so številna ministrstva in njihove službe.

Na okoljskem ministrstvu so nam glede te dileme pojasnili le, da je “za vodenje postopka priprave in sprejemanja OPN pristojna občina, ki mora zagotoviti, da je postopek voden strokovno in zakonito”. Pravni strokovnjak Rajko Pirnat pa načeloma meni, da bi morali ob vsebinskih spremembah OPN soglasja ponovno zbrati. “Dokler akt ni objavljen, sme občinski svet na zahtevo župana, ki izpodbija zakonitost akta, o njem ponovno odločati, ne pa ga vsebinsko spreminjati.” Razmišlja tudi, da ga je treba v primeru spreminjanja vrniti v fazo pred javno razgrnitvijo.

Referendum neizbežen?

Viktorija Carli skupaj s somišljeniki iz civilne iniciative je županu pred sejo pisno sporočila še, da bodo pogajanja o OPN končali in zahtevali, naj nadaljuje s postopkom za izvedbo referenduma ter določi datum za začetek zbiranja overjenih podpisov - če občinski svet ne bo razveljavil sklepa o sprejetju OPN. Po seji je dodala, da jim ni župan še nič odgovoril.

Glede referenduma Pirnat in pravnik, ki ne želi biti imenovan, opozarjata na 47. člen zakona o lokalni samoupravi, ki navaja, da o načinu dajanja podpore odloči župan z aktom. Pirnat je prepričan, da pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma prevzamejo podpisniki, potem ko je pobudnik predložil zadostno število podpisov volilcev. Z drugimi besedami to pomeni, da referendum zdaj formalno zahteva 667 občanov in ne več Carlijeva sama ter da ga v občini morajo izpeljati. Pravna strokovnjaka dvomita, da se je v tem obdobju mogoče pogajati, če pa to že počnejo, bi morali vzporedno voditi postopek za naknadni razveljavitveni referendum, ker pobude zanj ni možno kar tako umakniti. V Gibanju za Izolo napovedujejo razjasnitev okoliščin na tiskovni konferenci v začetku prihodnjega tedna.

Kateri akti bodo veljali?

Na okoljskem ministrstvu na vprašanje, kateri prostorski akti bodo v občinah brez OPN ostali v veljavi po 31. decembru, odgovarjajo, da bodo še naprej veljali prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na temeljih zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, občinski lokacijski načrti, sprejeti po prejšnjem zakonu o urejanju prostora ter zazidalni načrti, sprejeti skladno z zakonom o urbanističnem planiranju.

Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) morajo biti skladni z OPN, če ga še ni, pa morajo biti do njegovega sprejetja skladni s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana in prostorskimi sestavinami občinskega srednjeročnega družbenega plana. Če niso veljavni ne OPN ne prostorske sestavine, občina ne more sprejeti novega OPPN, navajajo na ministrstvu.

Novi zakon o urejanju prostora bo uporabo starih prostorskih izvedbenih aktov podaljšal s konca letošnjega leta na konec 2024. Ker ga je državni zbor v prvi obravnavi že sprejel in naj bi ga v drugi še ta mesec, bi predlog novega zakona lahko stopil v veljavo še letos.


Najbolj brano