Potrebujejo še približno 24.800 podpisov za referendum o vodah

Predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter prostovoljci so se danes zbrali v Kopru in znova pozvali državljane, naj prispevajo podpise za referendum o vodah. Od potrebnih 40.000 podpisov jih morajo do 24. maja zbrati še okoli 24.800, je povedal prostovoljec Nik Lisjak. Ob koncu dogodka je sledil simboličen skok v morje.

Predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter prostovoljci so se danes zbrali v Kopru in znova pozvali državljane, naj 
prispevajo podpise za referendum o vodah.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Predstavniki nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter prostovoljci so se danes zbrali v Kopru in znova pozvali državljane, naj prispevajo podpise za referendum o vodah.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > "Podpise zbiramo zato, ker nočemo izgubiti dostopa do kakovostne pitne vode," je poudaril Lisjak. S posegi na vodna območja se namreč poveča možnost za onesnaženje podtalnic. "Podpise zbiramo tudi zato, ker se želimo v naravi sprehajati, ne pa v njej nakupovati. Podpise zbiramo tudi zato, ker ne želimo, da nam oglasni panoji zastirajo pogled na naravne lepote, ograje pa preprečujejo dostop do obale," je še dejal prostovoljec ter pozval k temu, da se prisluhne stroki.

Ob koncu dogodka je sledil simboličen skok v morje. Foto: Tomaž Primožic/FPA

Aktivistka in študentka varstvene biologije Mojca Pungučar je spomnila, da v Sloveniji že sto let vemo, da se narava zaradi našega vpliva spreminja. Od takrat je bil sprejet že marsikateri dokument, ki ščiti naravo, a vse aktivnosti še vedno tečejo prepočasi. "Kljub temu se odločamo, da bomo celo naredili korake nazaj, kot je na primer ta novela zakona o vodah," je dodala.

Foto: Tomaž Primožic/FPA

Da se ljudem referendum lahko zdi brezvezen, pa je priznala upokojena zdravnica Jasna Čuk Rupnik, ki pa je opozorila, da "bodo rodovi za nami lahko živeli, če bodo imeli zdravo pitno vodo. Ta misel mora do podpisa pripeljati vsakega, ki misli s srcem".

Miha Bertok iz Ribiške družine Koper pa je izpostavil, da je v slovenski Istri že zdaj malo rek, ki so dovolj vodonosne, da v njih živijo ribe. Konkretno reka Rižana je že močno izkoriščena in vsak nadaljnji poseg lahko drastično vpliva na življenje oz. izumrtje vrst, ki v njej živijo.

Foto: Tomaž Primožic/FPA

Urška Bizjak iz društva Biodiva je izpostavila pomen in raznolikost priobalnega pasu morja ter posvarila pred nepremišljenimi posegi vanj. Morje je kompleksen ekosistem, k ise lahko hitro zruši, če v njem pride do hitrih in velikih sprememb. Te naj bodo zato premišljene in preučene, je dodala.


Najbolj brano