Posadili bodo 3000 hrastov puhovcev

Pismo o nameri, ki so ga danes podpisali izolski župan Danilo Markočič, direktorica Inštituta InnoRenew CoE Andreja Kutnar, ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, minister za izobraževanje Jernej Pikalo in Zlatko Ficko, direktor Slovenskih državnih gozdov, bo v Izolo prineslo kar 3000 mladih dreves hrasta puhovca. Podpisniki so jih nekaj posadili že danes, večina hrastov pa bo do polne velikosti rasla na Baredih.

Za lopate so danes v Izoli poprijeli (z leve) državni sekretar Jernej 
Štromajer, izolski župan Danilo Markočič, minister za izobraževanje Jernej Pikalo, direktorica inštituta Andreja Kutnar, kmetijska 
ministrica Aleksandra Pivec, direktor Slovenskih državnih gozdov 
Zlatko Ficko, podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič 
in direktor Komunale Izola Denis Bele.   Foto: Tomaž Primožič/FPA
Za lopate so danes v Izoli poprijeli (z leve) državni sekretar Jernej Štromajer, izolski župan Danilo Markočič, minister za izobraževanje Jernej Pikalo, direktorica inštituta Andreja Kutnar, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko, podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič in direktor Komunale Izola Denis Bele.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > Tretjo obletnico nastanka zasebnega zavoda InnoRenew CoE, ki so ga ustanovili Univerza na Primorskem, zavod za gradbeništvo, zavod za varstvo kulturne dediščine in nemški Inštitut za lesarstvo Fraunhofer, je direktorica inštituta, izredna profesorica dr. Andreja Kutnar proslavila z dvema dogodkoma: s pripravo gradbišča v izolskih Livadah, na katerem bodo do konca prihodnjega leta postavili raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ter z današnjo obljubo o posaditvi 3000 hrastov puhovcev.

Največja lesena stavba v Sloveniji

Pred kratkim je namreč v Livadah stekla gradnja raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE oziroma dveh stavb za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivalnega okolja. Inštitut bo imel 8200 kvadratnih metrov, gradbena dela pa so vredna dobrih enajst milijonov evrov.

60 hrastov bodo posadili po Izoli

2940 hrastov bo raslo na Baredih

Posebnost stavb je hibridna konstrukcija lesa, betona in jekla. Zgornja tri nadstropja glavne stavbe bodo v celoti lesena, zato bo to največja lesena zgradba v Sloveniji doslej. V raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE so si ob tem obljubili, da bodo na simbolni ravni nadomestiti 870 kubičnih metrov lesa, ki bo vgrajen v objekt InnoRenew CoE v Livadah.

“Želimo pokazati, da moramo skrbeti za okolje in da so obnovljivi materiali, predvsem les, ki ga imamo, s čemer lahko prispevamo k blaženju podnebnih sprememb. Ves les, ki ga bodo med gradnjo uporabili, je iz gozdov, v katerih velja trajnostno gospodarjenje. Za vsako drevo, ki bo vgrajeno v inštitut, že raste novo drevo. In v treh urah v Sloveniji zraste toliko kubičnih metrov lesa, kolikor ga bomo vgradili v inštitut, tako lesno bogata dežela smo,” poudarja Andreja Kutnar. Ko bodo predvidoma konec septembra 2021 odprli vrata inštituta, bo 3000 posajenih hrastov iz ozračja nase že vezalo ogljikov dioksid.

Pivčevo so gostili tudi v Agrariji

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec se je popoldne ustavila tudi na delovnem sestanku s predstavniki KZ Agraria. Ogledala si je tudi center za razvoj kmetijstva na Purissimi na Debelem rtiču, kjer se je sestala s predstavniki kmetov. Ti so jo informirali o aktualni problematiki kmetov v Istri in o tem, kaj pričakujejo v novem kmetijskem obdobju.

Projekt, ki ga ne bi bilo brez izolske občine

Pomen trajnostnega ravnanja z gozdovi je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa je dodal, da gradnja takšnega inštituta v Izoli prispeva tudi k razvoju mesta: “Ta projekt je eden najbolj inovativnih, kar jih v Sloveniji ta hip imamo.”

Brez občine Izola projekta ne bi bilo, saj je še za časa župana Igorja Kolenca Univerzi na Primorskem podelila brezplačno stavbno pravico in jo oprostila plačila komunalnega prispevka, nato pa jo za potrebe nadaljevanja projekta prenesla na inštitut InnoRenew CoE.

Zemljišče, na katerem bo zrasel inštitut, je bilo namenjeno kampusu Livade, v sklopu katerega pa so doslej zgradili en sam stolpič, ker je zmanjkala državna finančna podpora. Ustanovitev zasebnega zavoda je bila nekakšna odrešilna bilka, saj bi denar za plače zaposlenih morala zagotavljati država, kot to počne v primeru ZRS Koper in Instituta Jožef Stefan, a tega za nove zavode ni več pripravljena početi.


Najbolj brano