Podzemni rovi za obisk

Današnje odprtje (ob 12. uri) razstave v Pokrajinskem muzeju Koper o pomembnih osebnostih koprskega družbenega življenja v obdobju po letu 1945 predstavlja tudi začetek široko zastavljenega projekta Koper Capodistria 1500. V njegovem sklopu bodo pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi bodo obeležili leto 524, ki velja za začetek srednjeveškega in s tem današnjega Kopra.

V Pokrajinskem muzeju so včeraj projekt Koper Capodistria med 
drugim predstavljali (od leve) Ivan Simčič, Luka Juri, Aleksandro 
Burra (domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Srečka Vilharja), 
David Runco (direktor Osrednje knjižnice) in Robert Rakar (Primorska gospodarska zbornica).  Foto: Denis Sabadin
V Pokrajinskem muzeju so včeraj projekt Koper Capodistria med drugim predstavljali (od leve) Ivan Simčič, Luka Juri, Aleksandro Burra (domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Srečka Vilharja), David Runco (direktor Osrednje knjižnice) in Robert Rakar (Primorska gospodarska zbornica).  Foto: Denis Sabadin

KOPER > “S projektom, ki bo trajal do leta 2024, želimo obeležiti 1500-letnico posvetitve Nazarija iz Boršta za koprskega škofa. To se je zgodilo leta 524 in nima samo cerkvenega pomena, temveč tudi civilnega in predvsem civilizacijskega. Hkrati želimo javnosti odkriti veliko zanimivih stvari, ki so manj znane, in obogatiti ponudbo za turiste, pa tudi za naše zavedanje in ponos, da imamo tako bogate korenine,” je na včerajšnji predstavitvi povedal direktor koprskega muzeja Luka Juri.

Vsako leto bodo obdelali eno obdobje

Proračun projekta še ni dokončno pokrit, prav tako niso definirane še vse aktivnosti, pomembno pa je, da sta projektu ob MO Koper naklonjeni tudi kulturno ministrstvo in občina Ankaran. Seveda si vsi partnerji v projektu (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, ZRS Koper, župnija Koper, območna izpostava JSKD, Primorska gospodarska zbornica, Italijanski center Carlo Combi) želijo, da bi programe delno pokrili tudi iz evropskih sredstev. Projekt Koper Capodistria 1500 bo razdeljen na več podprojektov, osnovna ideja pa je, da bodo koprsko zgodovino razdelili na pet obdobij ter se v vsakem letu posvetili enemu od obdobij.

Enajsterica Koprčanov 20. stoletja

Na panojih bodo v Pokrajinskem muzeju od danes predstavljeni (kronološko) Anton Ukmar, Leopold Caharija, Srečko Vilhar, Janez Jenko, Branko Šalamun, Mario Abram, Danilo Petrinja, Miro Kocjan, Zvest Appolonio, Tomaž Šalamun in Anton Biloslav.

“Danes bomo odprli razstavo o obdobju od leta 1945 do danes. Raziskovanje tega časa je zelo zanimivo, saj dostopne vire in dogodke lahko primerjaš in predebatiraš s svojci in znanci. Tako je muzej pridobil kar nekaj novega gradiva, veliko fotografij, dokumente iz španske državljanske vojne ... Na panojih bo poleg splošnih značilnosti povojnega razvoja Kopra posthumno predstavljeno tudi enajst osebnosti, ki so v mestu pustile močan pečat,” je napovedal kustos za novejšo zgodovino Ivan Simčič. Razstava bo v Pokrajinskem muzeju Koper na ogled do aprila 2020, nato pa naj bi jo postavili še v šole in druge zavode, saj je cilj, da se z njo seznani čim večje število ljudi.

Katakombe za turistični obisk

Naslednje leto se bodo posvetili obdobju od leta 1797 do 1945, čez dve leti obdobju od 1380 do 1797, še leto kasneje dogajanju med letoma 932 in 1380, zadnje leto pa še obdobju od 524 do 932. Za vsako obdobje bo območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila tudi dogodke z glasbo iz tistega časa.

Leto 524

Izročilo govori, da so Nazarija posvetili v koprskega škofa leta 524. Tedaj je bil obstoj krščanskih ustanov tesno povezan z obstojem mesta. Zato posvetitev predstavlja pomembno prelomnico, saj priča o tem, da je imel Koper že v šestem stoletju status mesta. Tedaj se je začel razvijati tako, kot ga poznamo danes. Hipoteza, ki še ni potrjena, a je možna, sicer pravi, da je pred tem mesto Aegida, predhodnik Kopra, obstajalo na Srminu.

Muzej bo skupaj s partnerji v krovnem projektu razvil aktivnosti, ki bodo Kopru prinesle dodano vrednost na področju kulturnega turizma. Najbolj zanimivi projekti so postavitev starih koprskih orgel v cerkev sv. Bassa, priprava konzervatorskega načrta za obnovo krstilnice sv. Elija v Kopru, ki je eden najstarejših krščanskih objektov v Sloveniji nasploh, ureditev kopije leva sv. Marka (zdaj se nahaja na Trsatu pri Reki) na Armeriji, uprizoritev ustoličenja podestata Sebastiana Contarinija, kot je prikazano na znameniti sliki Vittoria Carpaccia, postavitev razstavnih tabel o obrambnih pročeljih Kopra, dvig in restavriranje tim. belih kamnov pred stolnico in Loggio, ki so bili odneseni iz cerkve, razstava celotne renesančne likovne dediščine Kopra in raziskava koprskih katakomb. V sklopu projekta bodo skušali narisati jasnejši zemljevid podzemnih rovov pod mestom Koper, kar bi bil prvi korak do vzpostavitve možnosti obiska vsaj nekaterih rovov.


Najbolj brano