Občina bo za ribiški muzej kupila del Argoline

Izolska občina bo kupila 3597 kvadratnih metrov pozidanih stavbnih zemljišč na območju Arga, ki predstavljajo slabo sedmino celotnega območja, velikega 23.703 kvadratnih metrov. Ob tovarniških ostankih, ki imajo status kulturnega spomenika oziroma industrijske dediščine, občina snuje interaktivni muzej ribiške industrije.

Ob tovarniških ostankih, ki imajo    status kulturnega spomenika 
oziroma industrijske dediščine,  občina snuje interaktivni muzej 
ribiške industrije. Foto: Toma  Primo i /FPA
Ob tovarniških ostankih, ki imajo status kulturnega spomenika oziroma industrijske dediščine, občina snuje interaktivni muzej ribiške industrije. Foto: Toma Primo i /FPA

IZOLA > Za nakup štirih parcel bodo podjetju Argolina oziroma Dutb plačali 20.400 evrov in ta znesek bodo predvideli že v letošnjem občinskem proračunu, saj bodo na četrtkovi seji občinskega sveta obravnavali rebalans proračuna.

Ribiški muzej občina napoveduje vse od županovanja Brede Pečan, zdaj pa, kot kaže, misli resno, saj bodo z rebalansom proračuna zagotovili tudi 32.280 evrov za projektno dokumentacijo. Projekt gradnje interaktivnega muzeja ribiške industrije pa bodo vnesli še v načrt razvojnih programov, ki je del proračuna. Tam bodo navedli, da bodo za ureditev muzeja do leta 2024 zbrali 4,03 milijona evrov. Kako? Približno 70 odstotkov, 2,72 milijona, naj bi dobili iz evropskih virov, 1,3 milijona naj bi sami primaknili.

Zelena luč za projektno dokumentacijo

Projektno dokumentacijo bodo v kratkem začeli pripravljati prek projekta Mreža in virtualizacija butičnih muzejev podeželja v okviru programa LAS Istre, ki ga je izolska občina pripravila skupaj s svojima Javnim zavodom za podjetništvo in Turističnim združenjem, Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran, ankaransko občino in Inštitutom IRRIS Darka Darovca. Z Mrežo in virtualizacijo butičnih muzejev podeželja bodo dobili idejno zasnovo za muzej in druge dokumente, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(foto: Tomaž Primožič/FPA)

V občinski upravi pravijo, da bo imel muzej več funkcij. “Želimo si, da bi deloval kot hiša eksperimentov za ribištvo, biodiverziteto in naravo Slovenije, da bi imel elemente klasičnega muzeja, ribiškega oziroma morskega doma in centra odličnosti za inovativnost in usposabljanje ter promocijo za mari- in akvakulturo,” utemeljuje župan Danilo Markočič. S pomočjo muzeja bi povečali promocijo, trženje in uživanje slovenskega ulova ter vzrejo rib, ribiče naj bi povezovali in izobraževali, druge pa poučevali o pomenu ribištva. Ne nazadnje bi prispevali k zavedanju o slovenski ribiški kulturni dediščini in se lotili izdelovanja spominkov ter prikazovanja priprave rib.

Župan napoveduje, da si bodo prizadevali, da se bo muzej sam financiral prav s tržnimi dejavnostmi, z že omenjeno prodajo spominkov, pa tudi z butično trgovino, restavracijo, kuharskimi tečaji ...

Kot je razbrati iz gradiva za sejo, glavnino financiranja predvidevajo v letih 2023-2024, ko naj bi s pomočjo evropskih virov zbrali 1,76 oziroma 1,96 milijona evrov. Letos so predvideli 52.680 evrov, prihodnje leto 139.069 in leta 2022 125.102 evra. Izdelava dokumentacije naj bi skupaj stala 217.222 evrov, gradnja objekta 2,72 milijona in nakup opreme 962.044 evrov.


Komentar novinarja

Mirjana Cerin

Ribiški muzej namesto Argoline

V Izoli napovedujejo boljše čase za eno od degradiranih območij ob morju. Potem ko so v prvem mandatu Igorja Kolenca neuspešno stavili na razvoj turizma na območju ob ladjedelnici, se v obdobju Danila Markočiča, kot kaže, osredotočajo na območje Argo v bližini izolske marine, ki pa z marino ni povezano. Kar 23.703 kvadratnih metrov veliko zemljišče nekdanje tovarne - v njej so v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja opustili proizvodnjo ribjih izdelkov in kasneje proizvajali ...

Preberi več

Najbolj brano