Nekoč so se v palači borili sabljači, zdaj so jo zasedli raziskovalci

Če so v dvorani koprske palače Tiepolo - Gravisi nekoč prirejali dvoboje v sabljanju in se je stavbe zato oprijelo ime borilnica, pa so ji včeraj dodelili povsem novo vlogo. Skrbno obnovljena palača je namreč postala središče znanosti, saj se je tja po skoraj tridesetih letih obstoja vselilo Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper s svojimi inštituti.

Dvorana, kjer so nekoč prirejali dvoboje v sabljanju in jih 
spremljali z balkona,  bo služila različnim prireditvam in predavanjem.    Foto: Tomaž Primožic/FPA
Dvorana, kjer so nekoč prirejali dvoboje v sabljanju in jih spremljali z balkona, bo služila različnim prireditvam in predavanjem.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > V novih prostorih palače, ki se nahaja v Kreljevi ulici za srednjo ekonomsko in poslovno šolo, bo med drugim deloval Center za beneško zgodovino in kulturno dediščino ter preostale dejavnosti ZRS Koper s področja humanistike in digitalizacije kulturne dediščine.

Z leve: visokošolski minister Igor Papič in direktor ZRS Koper Rado Pišot sta dr. Borisu Kryštufku (v sredini) podelila priznanje Glasnik znanosti 2023 za življenjsko delo. Foto: Tomaž Primožic/FPA

Od grobov do keramike in novcev

V tleh borilnice so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz pozne antike, srednjega in novega veka. Med drugim so odkrili srednjeveška grobova, v katerih sta ležala okostnjaka. Poleg skeletov so bili v grobu še koščki keramike in školjk, ki so bili najverjetneje del nekdanjih pogrebnih ritualov. Na plano je prišel tudi ta umetelno izdelan obesek z žensko podobo.

Tudi o dediščini širšega beneškega prostora

Strokovnjaki bodo v sodobno urejenem znanstvenem središču proučevali, predstavljali in s pomočjo informacijske tehnologije dokumentirali in tako ohranjali snovno in nesnovno kulturno dediščino širšega beneškega prostora. Obravnavane teme bodo segale na področja zgodovine institucij, družbe in ekonomije do kulture, jezika, umetnosti in arhitekture beneškega obdobja.

Palačo, v katero se bodo preselili tudi raziskovalci iz stavbe na Garibaldijevi ulici, so sicer začeli obnavljati že leta 2009. Naložba je šele po 14 letih doživela epilog. Spremembam časovnice je botrovalo kar nekaj nesrečnih okoliščin. Nazadnje se je zavleklo, ker je stavba pristala na seznamu delitvene bilance med odcepljenim ZRS in Univerzo na Primorskem. Objekt je zdaj v lasti in upravljanju ZRS. Obnova palače je stala 2,3 milijona evrov.

Rado Pišot

direktor ZRS Koper

“Vselitev v obnovljeno palačo in dejstvo, da smo za naše delovanje pridobili še dve lokaciji, nakazujejo na boljše čase za znanost.”

“Vselitev v obnovljeno palačo in dejstvo, da smo za naše delovanje pridobili še dve lokaciji, staro karavlo na Plavjah in palačo De Belli v Kopru, nakazujejo na boljše čase za znanost. To je nam je v veliko veselje,” je zadovoljen direktor ZRS Koper Rado Pišot. Ponosen je, da bodo pod okriljem središča kmalu odprli že deseti inštitut, v ZRS pa deluje približno 124 raziskovalcev. Med različnimi dejavnostmi izvajajo tudi 25 evropskih projektov.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki se je udeležil odprtja, napoveduje, da so v proračunu namenili več denarja za znanost in visoko šolstvo, postavko pa bodo v prihodnjih letih še poviševali. “Pripravili smo celovito strategijo investicij na teh področjih, saj menimo, da so prostorski pogoji in druga raziskovalna infrastruktura predpogoj za uspešen razvoj znanosti,” ocenjuje.

Od kod ime borilnica?

Borilnice se je oprijelo takšno ime zaradi zgodbe o tem, da so jo nekoč uporabljali kot vadbeno dvorano za sabljanje. A se ta interpretacija prenaša zgolj kot ustno izročilo. V srednjem veku jo je dala postaviti koprska plemiška rodbina Vida, v baroku pa so jo prezidali novi lastniki iz rodu beneških patricijev Tiepolov. Po poroki Marie Tiepolo z markizom Dionisijem Gravisijem je postala palača Gravisi-Tiepolo, kasneje z novimi lastniki pa palača Baseggio.

Priznanja in pismo o nameri

Ob slovesni priložnosti so podelili tudi nagrade in priznanje ZRS Koper za odlične znanstvene dosežke Glasnik znanosti 2023. Prejeli so jih Marija Funčič (za prispevek k uspešnemu delovanju ZRS), dr. Bojan Butinar (za raziskovalne dosežke), dr. Boštjan Šimunić (za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalcev) ter dr. Boris Kryštufek (za življenjsko delo znanstvenika).

Dogodek so sklenili s podpisom pisma o nameri za ustanovitev Inštituta za vinarstvo in vinogradništvo. Ob ZRS Koper so sopodpisnice štiri istrske občine in Društvo vinogradnikov Slovenske Istre. To je pomemben korak k uradni ustanovitvi inštituta, ki bo poskrbel za medsebojno sodelovanje in prepoznavnost destinacije tudi na tem področju. Svoje prostore bo dobil v novem centru mediteranskih kultur ob Inštitutu za oljkarstvo, ki ga bodo uredili v nekdanji karavli na Plavjah.

2,3

milijona evrov je stala obnova palače, v katero se je vselil ZRS Koper s svojimi dejavnostmi

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič meni, da je ustanovitev inštituta primer dobre prakse, saj podpirajo prizadevanja za povezovanje znanosti, lokalnih skupnosti in gospodarstva. “Sem zagovornik prenosa znanja v vsakdanje življenje,” pravi.


Najbolj brano