Najdba iz 6. stoletja, kakršne še ni bilo

Župnija Koper je s številnimi partnerji včeraj predstavila novosti projekta postavitve novih orgel v koprski stolnici. Cerkveni kor, na katerem so stale tako imenovane Callidove orgle, so že porušili, na gradbišču v cerkvi pa so konservatorji našli tudi izjemno najdbo iz šestega stoletja.

KOPER > Ob rušenju starega in razmajanega cerkvenega kora je ekipa restavratorjev iz bistriške družbe CRMA d.o.o. pod vodstvom mag. Alexa Batiste odkrila kamnito ploščo iz šestega stoletja. “Takoj nam je bilo jasno, da gre za pomembno odkritje in smo o njem obvestili Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

“Vzidana je bila v steno oltarne pregrade stopnišča, ki je vodilo na kor, njena zadnja stranica pa je bila uporabljena za nov napis. To je edina najdba iz šestega stoletja na koprskem območju, zato je izjemno pomembna,” je odkritje komentirala dr. Mojca Marjana Kovač iz piranske enote zavoda. Pomena najdbe sprva sploh ni dojela: “V Sloveniji ni takšnih plošč, so pa v Istri in Italiji.”

Na kamniti tabli je upodobljen Kristusov monogram z dvema križema. Gre za poznoantično ikonografijo, nekaj podobnih primerkov so našli v Raveni, Gradežu in Ogleju, na območju današnje Slovenije pa ne vedo za table takšne oblike. Ker najdba datira v čas prvega koprskega škofa sv. Nazarija, upajo, da bodo konservatorji našli povezavo med kamnito ploščo in škofom, kar bi se lepo povezalo z letom 2023 in s praznovanjem 1500 let prihoda sv. Nazarija v Koper.

Orgle kot renesansa za slovenske orglarje

Koprski župnik dr. Primož Krečič, izjemno vpet v sam projekt, ob konservatorskih najdbah meni, da so dokaz nepretrgane naseljenosti Kopra zadnjih 1500 let. Glede novih orgel je Krečič opomnil, da so vsi odgovorni, da projekt izpeljejo do konca, s čimer bodo orgle dobile svoje pravo mesto. Ne le, da bodo služile liturgičnim namenom, temveč tudi koncertom orglarjev, ki ustvarjajo tudi v Istri.

Eden od njih je Ambrož Čopi, vodja Akademskega pevskega zbora, ki tesno sodeluje z župnijo. “Organisti bomo dobili zagon in možnosti, da produciramo nova glasbena dela in izvedemo mnoge veličastne skladbe, napisane prav za orgle.”

Nov pevski kor bo eleganten, kažejo računalniške simulacije. “Nov kor smo želeli izvesti čim bolj lahkotno, čeprav bo večji od dosedanjega. Imel bo 107 kvadratnih metrov površine in na njem bo lahko stalo okoli 60 pevcev,” pravi arhitekt Boštjan Furlan. Ko bo kor končan, bo zaživel tudi vhod v cerkev s Titovega trga.

Cerkev bo postala celostna umetnina

Sodelovanje med arhitektom in Orglarsko delavnico Maribor je samoumevno. Doslej so že ugotovili, da bodo morali prilagoditi spodnji del orglarske omare, kar pa ne bo imelo vpliva na sam instrument. Ukinili bodo enega od tako imenovanih servisnih hodnikov. Orgle so namreč dovolj velike, da vanje lahko vstopi vzdrževalec, zaradi prehoda na elektroniko pa majhnega sredinskega hodnika v orglah ne bodo več potrebovali.

“To je vrhunski inštrument, ki po karakterju ustreza arhitekturi koprske stolnice. Večjih negativnih posledic postavitev orgel ne bo imela. Z elementom glasbe bo končno postala celostna umetnina,” je poudaril dr. Robert Peskar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Orglarska delavnica Maribor, ki jo vodi Andrej Dvoršak, bo z obnovo posameznih segmentov orgel začela po novem letu, aprila ali maja bo sledila postavitev orgel na samem koru, jeseni bodo uredili elektronske povezave. “Orgle bi morale biti tehnično končane do konca prihodnjega leta. Nazadnje bosta spomladi 2021 sledili še intonacija in uglaševanje,” dodaja Andrej Dvoršak.

Callidove orgle v cerkev sv. Bassa

Projekt, v celoti vreden 600.000 evrov, se je začel pred štirimi leti, ko so se našli štirje vztrajni in združili moči. To so bili Mirko Butkovič, Francesco Zanin, Daniele Tobio in sam Primož Krečič. Koprska škofija ni bila edina, ki se je potegovala za orgle iz znane züriške koncertne dvorane Tonhalle, a jih je uspešno pridobila. Za nakup samega inštrumenta niso potrošili niti evra, so pa 100.000 evrov že namenili za strokovno demontažo 16 ton težkih orgel, ki imajo kar 66 registrov. Brez dosedanje finančne pomoči koprske občine in številnih donatorjev se Župnija Koper projekta ne bi niti lotila. Polovico od 600.000 evrov so že uspeli pridobiti, pravi David Tomovski, član projektne skupine za postavitev orgel.

Dosedanje Callidove orgle bodo namestili v cerkev Sv. Bassa na Prešernovem trgu, s čemer se strinjajo tudi konzervatorji. Ko bo napočilo leto 2021, pa bomo dodali, da so nove orgle koprske stolnice zazvenele 700 let po prvi omembi cerkvenih orgel v Kopru in nasploh v Sloveniji, kar se je zgodilo leta 1421.

* Prvotna objava članka je vsebovala napačen podatek, da je dragoceno ploščo odkrila dr. Mojca Marjana Kovač, kar ne drži. Odkrili so jo restavratorji iz družbe CRMA pod vodstom Alexa Batiste. Za napako se opravičujemo.

---