Najbolj odmeven članek na temo podnebnih sprememb
Istra
10. 06. 2018, 20.39
, posodobljeno: 18. 06. 2018, 15.56
Ob Svetovnem dnevu okolja je zavod Nomed v sodelovanju z OŠ Elvira Vatovec Prade in Mestno občino Koper izvedel natečaj za najbolj odmeven članek, ki je obravnaval tematiko podnebnih sprememb in skrajnih vremenskih pojavov na območju slovenske Istre.
Avtorji najbolj odmevnega članka na temo podnebnih sprememb
Matej Želko, Lucija Olenik, Valentin Pečar in Aljaž Novak. Foto: Arhiv Nomed
KOPER
> Sedmošolci so skozi program neformalnega izobraževanja, ki povezuje novinarstvo in področje okoljevarstva, prepoznavali vzroke in posledice podnebnih sprememb v domačem okolju. Svoja dognanja so strnili v spodnjem članku.
Poletni sovražnik
Poleti v obalnih krajih predstavljajo veliko težavo visoke temperature, ki privedejo do suš. Slednje škodijo rastlinam in živalim, posledično pa tudi ljudem.
Suša je fizikalni pojav oziroma niz različnih dogodkov, ki so povezani s pomanjkanjem vode. Ko se pojavi suša, je marsikateri kmetijski poljedelski pridelek uničen. Seveda lahko z zalivanjem preprečimo posledice, vendar težave nastanejo predvsem takrat, ko so površine večje.
S sušo se je težko bojevati, saj jo je težko napovedati. Suše delimo na dve vrsti, meteorološke (vremenske) in hidrološke suše (vodostojne). Meteorološke suše nastanejo, če daljše obdobje ne dežuje. Hidrološke suše se pojavljajo, ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša. Pod meteorološke suše spadajo padavinske suše, evapotranspiracijske suše in kombinirane meteorološke suše, medtem ko med hidrološke pa spadajo suše tal, suše površinskih vod in suše podzemnih vod.
Povprašali smo Janeza Željka, lokalnega kmetovalca, ki pravi, da so najbolj občutljive na sušo lubenice in paradižnik, medtem, ko sta najbolj odporna korenje in krompir. Sam rastline zaščiti s folijo, ki zadržuje vlago ali napne mrežo, ki rastlinam naredi senco.
Mirando in Zofija Bržan, lastnika manjšega vrta, opažata, da na njunem vrtu suša najbolj prizadene solato, kumarice in bučke. Pravita, da so v zemlji takrat velike razpoke. Za poletno zalivanje hranita v sodih deževnico.
Zaradi segrevanja ozračja so suše vedno pogostejši pojav. Vzroke je potrebno iskati pri človeškem onesnaževanju narave, prav tako pa je človek tisti, ki prvi občuti posledice svojega malomarnega ravnanja z naravo. Tudi mi, osnovnošolci, se zavedamo, da nosimo svojo odgovornost in da moramo prispevati k reševanju vzrokov, ne zgolj posledic.
Avtorji: Matej Želko, Lucija Olenik, Valentin Pečar, Aljaž Novak