Ladje Splošne plovbe so doma - v muzeju

Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož je šest ladij portoroške Splošne plovbe, ki jih je Pošta Slovenije v šestih letih upodobila na poštnih znamkah. Pomorski muzej je serijo sklenil z razstavo o ladjah in pomorski dediščini ladjarja, ki je tudi opomin, da bo vitalni del slovenskega pomorstva kmalu le še v muzeju, tudi zato, ker med odločevalci v naši državi ni dovolj pomorske zavesti.

PIRAN > Izbrati med 86 ladjami, kolikor jih je v 65 letih od ustanovitve do danes plulo v floti slovenskega ladjarja, ni bila preprosta naloga, pravi avtorica razstave, kustosinja v Pomorskem muzeju Duška Žitko. “Ker pa so v podjetju z enakim imenom poimenovali več ladij, razstava skupaj s soimenjakinjami obeležuje 16 čezoceank,” opozarja. Martin Krpan (Sirob) je bila prva in zato najpomembnejša ladja, Rog prva čezoceanka, Piran (I) je uvedla linijske prevoze, Maribor je ena od petih sestrskih ladij tipa concord, serijo pa sta sklenili linijska ladja Ljubljana (III) in Portorož (IV) kot zadnja nova ladja, ki jo je leta 2011 kupila Plovba.

Pri predstavitvi je bila nepogrešljiva strokovna pomoč Jožeta Utenkarja, ki do potankosti pozna vse ladje v floti ladjarja. Dodana vrednost projekta je pravzaprav v tem, da so nekaj centimetrov velike znamke - vse razen prve je oblikoval Matjaž Učakar - povezale širok krog ustanov in ljudi: filateliste, muzealce, pomorce, arhivarje in seveda mesta, po katerih so ladje poimenovane, saj so posamezne znamke v zadnjih letih z razstavami že predstavili po slovenskih mestih.

Gradiva več kot dovolj za stalno zbirko

“Splošna plovba si zagotovo zasluži celovito stalno zbirko, to dediščino moramo zaščititi,” o nadaljevanju projekta razmišlja Duška Žitko. Gradiva je več kot dovolj: tu so modeli ladij, navtični instrumenti in drugi ohranjeni predmeti z ladij, oprema poslovne stavbe ladjarja v Portorožu in številna likovna dela. Že ladje same so bile plavajoče galerije, saj so v Splošni plovbi likovni opremi vselej posvečali veliko pozornost. Stojan Batič, denimo, velja za hišnega kiparja ladij Splošne plovbe. Prav tako so ladje krasila številna likovna dela Zvesta Apollonia. Na razstavi v muzeju je med drugim na ogled Piran Božidarja Jakca, ki je visela seveda na ladji Piran.

“Narod brez plovbe je ptica brez kril”

Ni naključje, da je podjetje ladje poimenovalo po slovenskih krajih, saj so ga ustvarjali vsi Slovenci, je ob odprtju razstave poudaril namestnik predsednika uprave Splošne plovbe Boris Vidmar: “Kdor je kdaj stopil na ladje Splošne plovbe, si je za vedno v srce zapisal ime ladje in znak Triglava na dimniku.” Številni Slovenci so se odločali za poklic pomorščaka in pustili del svojega življenja na ladjah.

Splošna plovba je v času največjega razcveta imela več deset ladij in več kot 1800 zaposlenih. Danes flota šteje še pet ladij in tri od njih so naprodaj, štiri druge pa ima v najemu. A čeprav je zdaj v večinski lasti nemške ladjarske družbe Döhle, bi se z malo več zavesti, da smo vendarle pomorski narod, dalo to dejavnost ohraniti v Sloveniji tudi v prihodnje, opominja Vidmar. Že posluh pri oblikovanju takega davka na tonažo, kot ga imajo druge evropske države, bi omogočil preživetje in vnovični zagon, ko se bodo razmere na svetovnem pomorskem trgu popravile.

Tudi Duška Žitko bi si želela, da bi razstava izzvenela bolj optimistično in ne v strahu, da bomo podjetje izgubili. “A v mislih imam vseskozi izrek ustanovitelja našega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe je ptica brez kril,” sklene kustosinja, ki je tudi botra ladji Portorož.

---