Kritični do stanovanjskega zakona

Osnutek stanovanjskega zakona, ki naj bi zagotovil dodatnih 10.000 najemnih stanovanj, je bil glavna tema včerajšnjega nepremičninskega posveta. Na račun besedila so letele kritike, da vsebuje cilje, ki ne morejo biti predmet sistemskega zakona, hkrati pa ni orodij za njihovo realizacijo.

PORTOROŽ > Tomaž Banovec iz Zveze društev upokojencev Slovenije je tako opozoril, da dvig proračunskih sredstev za stanovanja na 0,4 odstotka BDP v letu 2020 pomeni 200 milijonov evrov težak ukrep, vendar v proračunih do leta 2022 tega premika sredstev ni zaznati. Prav tako ni akcijskega načrta z zaporedjem ukrepov, kako priti do 10.000 novih najemnih stanovanj. Banovec je ob tem naštel nekatere druge možne ukrepe. Potencial vidi na primer v gospodinjstvih, ki imajo prevelika stanovanja in ki hkrati niso prenaseljena. Od 115.900 stanovanj, kjer so lani živeli starejši od 65 let, je bilo kar 74.800 takšnih, kjer je živela le po ena oseba.

Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija je menil, da v sistemski zakon ne moremo zapisati stvari, ki bi morale biti predmet posebnih zakonov, kot bi lahko bil zakon o pospeševanju stanovanjske gradnje. Sedanjemu osnutku je očital preveč improvizacij in odsotnost finančnega kritja. Vlada bi morala po njegovem prepričanju narediti bilanco izvajanja stanovanjskega programa ter izdelati nacionalni razvojni program s tega področja s konkretnimi cilji in številkami. Gerbec je posvaril pred političnim voluntarizmom, saj z zakonom ni mogoče nadomestiti tržnih mehanizmov.

Kako do 200 milijonov?

Tudi direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki je sicer navedel številne izvedene in načrtovane aktivnosti sklada za pridobitev dodatnih stanovanj, je ocenil, da bi bila poroštva za stanovanjske kredite in ostale ukrepe, ki zahtevajo neko finančno osnovo, bolje uvrstiti v poseben zakon. Sicer pa niti Gerbec ni Remec nista prepričana, da bo novi stanovanjski zakon predstavljal dovolj močan vzvod za zagotovitev potrebnih 200 milijonov evrov iz proračuna.

Po mnenju predstavnice Mladinskega sveta Slovenije Anje Fortuna je v osnutku premalo govora o neurbanih območjih in reševanju stanovanjske problematike študentov in mladih. Na področju najemnih stanovanj pogreša prožnejše rešitve, ki bi omogočale tudi selitev.

V drugem delu posveta so se osredotočili na ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj. Davčni strokovnjak Dušan Jeraj iz Taxgroupa je spomnil, da se pri nepremičninah nikoli ne ukvarjajo samo z enim davkom, pač pa vse dajatve skupaj vplivajo na investicijsko politiko. Jeraj ne verjame, da bi lahko država pomembno vplivala na število stanovanj, ki bodo oddana v najem.

Ena pogodba za državo, druga pa z višjim zneskom

Na razmeroma majhen fond najemnih stanovanj v Sloveniji je opozoril Simon Starček iz FIABCI Slovenija, po čigar besedah bi samo v Ljubljani do leta 2025 potrebovali 16.000 tovrstnih stanovanj, na ravni države pa se bližamo številu 30.000 stanovanj za potrebe različnih skupin prebivalstva. Obenem je izpostavil razkorak, do katerega včasih pride med oglaševanimi in realnimi cenami najemnin. Tako v praksi obstajata dve najemni pogodbi - ena “za državo”, ki predstavlja osnovo za odmero davka, in druga, višja, ki predstavlja dejansko ceno najema.

---