Kratka pot od Popovičevega prijatelja do sovraga

Pri menjavanju političnih partnerjev je koprski župan Boris Popovič zagotovo svojevrsten rekorder. Številne javne osebnosti, s katerimi je gojil osebna prijateljstva, so zaradi različnih razlogov postale najhujši sovražnik.

Milan Mandarič in Boris Popovič že dolgo nista na istem vlakcu.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Milan Mandarič in Boris Popovič že dolgo nista na istem vlakcu.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

KOPER > Seznam je dolg, pri vseh pa se je prelom zgodil v trenutku, čez noč, in skoraj vsi spori so zaviti v tančico skrivnosti. Poleg tega pa je čez leta nekaj svojih nekdanjih sopotnikov, ki jih je odrinil iz svojega poslovno-političnega življenja, rehabilitiral. Zato se pri Popoviču nikoli ne ve, kdaj se bo ponovno povezal s svojim sovražnikom.

Nogomet druži in razdvaja

V zadnjem času najbolj bode v oči sovražen odnos z Milanom Mandarićem. Srbsko-ameriški poslovnež je v Kopru začel poslovati na pobudo Mladena Rudonje, tedaj tesnega Popovičevega zaveznika. Po skupnem delovanju v nogometu se je Mandarić lotil nepremičninskih in posojilnih poslov s koprsko občino in družino Popovič, ki epilog dobivajo v sodnih sporih. Mandarić je nato svoje nogometne ambicije usmeril v Ljubljano, Popovičev krog pa je koprski nogomet pripeljal v četrto ligo in ga skoraj uničil. Rudonja je najprej sledil Mandariću v Ljubljano, nato je za krajši čas sodeloval s Popovičem, zdaj pa spet posluje z Mandarićem in kandidira na listi Gašparja Gašparja Mišiča za občinski svet.

Dvojni preobrat sta doživeli tudi zavezništvi s Francijem Matozom in Tomažem Gantarjem. Matoz je bil ekskluzivni Popovičev hišni odvetnik, nato pa je ta začel najemati tudi druge odvetniške pisarne. Kasneje je Matoz sodeloval z Mandarićem v Olimpiji, nato pa je sledil še en salto mortale in naveza Matoz-Popovič (Matoz za županovo stranko tudi kandidira za ankaranski občinski svet) zadnje leto deluje proti Mandariću.

Z Gantarjem enkrat tako, drugič drugače

Tomaž Gantar je bil najprej vodja kabineta koprskega župana, nato je leta 2006 postal piranski župan pod okriljem Popovičeve stranke Piran je naš. Po porazu na volitvah se je Gantar vrnil v Popovičev kabinet, a sta se nato razšla leta 2011. Hladni odnosi so prevladovali do lanskega leta, ko sta se začela spet družiti in objavljati skupne fotografije na družbenih omrežjih. Najbrž bi se medsebojno podprla v županskih kampanjah, če se ne bi Mišič, tesen Gantarjev politični sopotnik, odločil kandidirati za koprskega župana.

Z nekaterimi drugimi pa Boris Popovič ni zakopal bojne sekire. Več kot politični zaveznik je bil tako s Tomislavom Klokočovnikom kot z Darkom Gradom, a se je z obema sprl, ker naj bi se preveč vtikal v lokalno politiko sosednje občine. Lani je prišlo tudi do preloma z Aleksandrom Čeferinom, ki ga je zastopal v nekaterih pravniških zadevah, seveda zaradi nogometa. Koprski župan naj bi mu zameril, ker je NZS kaznovala koprski klub, posledično pa slovenska reprezentanca svojih zimskih prijateljskih tekem ne igra več na Bonifiki.

GGM v drugem krogu za Nepopoviča

Manj pomembnih “igralcev”, ki so se znašli v Popovičevi nemilosti, je še več, zato niti ne čudi, da marsikdo ob najavi županske kandidature Gašparja Gašparja Mišiča ni bil prepričan, da se je res zgodil prelom med nekdanjima tesnima sodelavcema. “Že potek kampanje kaže, da ne gre za dvojno igro. Rad bi pomagal Popoviču, da ne bi bil več ujetnik svojega ega in da bi postal boljši človek, Kopru pa, da bi se rešil strahovlade. Že sedaj napovedujem, da bom v drugem krogu podprl kogarkoli proti sedanjemu županu,” pravi Mišič.

“Tako Mišičeva lista Naš kraj kot Civilno gibanje Skupaj sta pridobila podporo volivcev in ves čas zastopamo duh sodelovanja. To smo pokazali tudi s skupnim pismom volilni komisiji. Ob srečanjih izmenjamo misli in argumente o skupnih ciljih, to pa je, da Koper po 16 letih potrebuje drugega župana,” pravijo v Gibanju Skupaj, v katerem so bili najprej skeptični do Mišičeve kandidature.


Najbolj brano