Kako si študentje arhitekture predstavljajo izolski otok?

Čeprav predlog občinskega prostorskega načrta (OPN) ne predvideva ureditve otoka pred Izolo, so v sredo na pobudo občine predstavili prav idejni zasnovi za otok. Obe različici so si zamislili mednarodni študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Aleša Prinčiča in obe predvidevata futuristične plavajoče strukture, projekt pa bodo sklenili čez tri mesece.

Plavajoči zeleni obroč okrog Viližanskega zaliva Foto: Zdravko Primožič/FPA
Plavajoči zeleni obroč okrog Viližanskega zaliva Foto: Zdravko Primožič/FPA

IZOLA > Zamisel za plavajoče strukture se jim je porodila lani, ko so izvedeli za plavajoči pomol na jezeru Iseo (med Gardskim jezerom in jezerom Como) iz leta 2016. Osredotočili so se na module, ki, kot je pojasnil Aleš Prinčič, “ne kvarijo krajine in se jih da premikati; kotni vogal je fiksen, vzdolžni vogali so fleksibilni”.

Osnovo bi predstavljali šestkotniki, ki v najširšem delu merijo 50 metrov, in jih je mogoče dodajati ali odstranjevati. Prav to je po Prinčičevem mnenju glavna prednost plavajočih otokov pred otoki, urejenimi na nasipih. “Zanamcem bi lahko pustili proste površine, plavajoče strukture bi po potrebi dokončali v prihodnosti, tudi čez 50 let.” Priznal je, da so videti futuristično, vendar je prepričan, da bi bila nova vizija urbanizma razpoznavna po širšem sredozemskem prostoru. Ker so na teh strukturah predvideli veliko zelenja, gre tudi za “zeleno” idejo. “Vizija bi Izolanom prinesla zadovoljstvo in pritegnila investitorje.”

Zakaj so otok zbrisali iz predloga OPN?

Marko Starman, vodja občinskega urada za prostor in nepremičnine, je povedal, da je bila občina nedavno tik pred tem, da jo država pooblasti za načrtovanje otoka, nakar so ugotovili, da bi morali že na začetku priprav za OPN opraviti celovito presojo vplivov na okolje. “Zato smo otok izločili,” je pojasnil. Po njegovem mnenju sta obe rešitvi manj agresivni za okolje, kot bi bilo nasutje, na katerem so načrtovali otok pred letom 2004. Pomembno se mu zdi tudi, da so študentje predvideli promenado.

Zeleni obroč, muzej in hotel pod gladino

Ena skupina študentov si je zamislila zeleni obroč okrog Viližanskega zaliva, s katerim bi podaljšali obalo, nadaljevali na koncu Svetilnika prekinjeno promenado ter umirili morske tokove in burjo v zalivu. Na eni strani obroča bi bila kopališča, na drugi peš poti in kolesarske poti.

Uredili bi tudi muzej rimskih ostankov (prenesli bi jih iz Simonovega zaliva), večina muzeja bi bila pod morsko gladino, in paviljone športnih aktivnosti. Na območje nekdanjega Delamarisa bi umestili razpršen hotel z več manjšimi objekti, ki bi bili prav tako delno pod gladino, in hiše, ki bi spominjale na tiste v mestnem jedru. Namesto ladjedelnice bi zasnovali medgeneracijski center v obliki lista in center dobrega počutja z novim termalnim kompleksom. Z botaničnim vrtom bi podaljšali Cankarjev drevored. Ob obalni cesti bi bili bari, trgovine, vile in večnamenska dvorana oziroma kompleks manjših dvoran, dvignjenih nad površjem, tako da bi imele prosto pritličje. “S tem bi ustvarili videz lahkotnosti,” je utemeljila študentka Lana Jurak.

Aleš Prinčič

mag., izredni profesor Fakultete za arhitekturo

“Zanamcem bi lahko pustili proste površine, plavajoče strukture bi po potrebi dokončali v prihodnosti, tudi čez 50 let. Videti so futuristično, nova vizija urbanizma bi bila razpoznavna po širšem sredozemskem prostoru.”

Plavajoča pontona, “Cankarjeve poljane” in vzpenjača

Druga skupina je v Viližanu predvidela plavajoča pontona, ki bi ju uredila kot valobrana ter prostor za sprehajanje in druženje. Cankarjev drevored bi preuredili v dolgi trg, nekakšne izolske Elizejske poljane, ker drevored povezuje stari in novi del mesta. Nanj bi umestili socialne programe, tudi šolo in muzej. Zaprli bi ga za promet, morda tlakovali in promet speljali na novi krožni tok ob drevoredu, kamor bi umestili parkirno hišo. V neposredni bližini bi bila večnamenska arena s trgovinami, zdajšnje parkirišče ob ladjedelnici bi spremenili v novo stanovanjsko cono.

Hale nekdanjega Delamarisa in ladjedelnice bi ohranili, ker jih v sodobni arhitekturi ni več najti, a bi v njih uredili nekaj novega: center za co-working, šolo za ladijski dizajn, botanični vrt z rastlinjaki, hotelski kompleks, luksuzni ali pa za mlade. Na Rudi si v terasasti zasnovi zamišljajo center zdravega življenja s termami, olimpijskim bazenom in hoteli. Povezali bi obalo in izolsko bolnišnico - z vzpenjačo, ki bi omogočala prekrasen razgled.

Kljubovanje burji in tramontani?

Krajinski arhitekt Matej Kučina je poudaril, da obe predstavitvi predvidevata javne programe, “saj je lungomare osnova turizma ob morju”. Plavajoči otoki in otoki na pilotih dopuščajo, da morje kroži, prve je možno zgraditi tudi iz betona. Znani so mu betonski otoki, dolgi 30 metrov in široki pet do šest metrov. Na njih je mogoče načrtovati vegetacijo, z drenažo ali sidranjem dreves. “Bistveno je predvideti valobran, ki preprečuje prelivanje morja,“ je menil. Drago Mislej - Mef, član liste Mef in Izolani, je opozoril na nevarnost tramontane in problematiko sidranja plavajočih struktur. Etbin Tavčar, krajinski arhitekt, zaposlen na piranski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa je vprašal, zakaj niso upoštevali obalne ceste in prednosti Izole. “Izola je v resnici otok, z majhnimi otočki bi konkurirali temu otoku.”

Predstavitvi je prisluhnila tudi Valentina Lavrenčič z direktorata za prostor in napovedala, da bo država - ko bo sprejela pomorski prostorski načrt - občinam dala v upravljanje priobalni pas morja. 25-metrski pas kopnega pa mora že po veljavnem zakonu o vodah ostati javen in omogočati dostop do morja. Zato se je skušala izolska občina že dogovoriti z lastniki avtokampa Jadranka za ustrezno zamenjavo zemljišč, je opomnil Aleksej Skok, v občinskem svetu predsednik odbora za okolje in prostor.


Najbolj brano