Kako bi županski kandidati razvijali koprsko podeželje

V koprski mestni občini je razkorak med razvitostjo občinskega središča in podeželskimi krajevnimi skupnostmi zelo velik in eden najbolj perečih problemov. Opozorila, da center pozablja in ne sliši potreb podeželja, so pogosta.

Kandidati za koprskega župana se zavedajo, da koprsko podeželje 
potrebuje izdatne investicije v infrastrukturo. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Kandidati za koprskega župana se zavedajo, da koprsko podeželje potrebuje izdatne investicije v infrastrukturo. Foto: Zdravko Primožič/FPA

KOPER > Vsem županskim kandidatom smo zastavili vprašanje o vlaganjih v podeželske krajevne skupnosti (KS) in o treh investicijah, ki naj bi jih čimprej izvedli.

Skoraj vsi za participatorni proračun

Velika večina bi razvojni razkorak med mestom in podeželjem skušala preseči z ustanovitvijo delovnih skupin oziroma participatornega proračuna, preko katerih bi krajani sami odločali, katere investicije oziroma projekte financirati.

Tako bi Danijel Sertić ustanovil 22 delovnih skupin, za vsako KS eno, ki bi odločale o prioritetnih vlaganjih, posebna komisija pa bi določila vrstni red investicij. Aleš Bržan pravi, da bi nosilci odločitev o manjših projektih postale krajevne skupnosti in tudi vaške skupnosti. Silvano Radin bi odločal skupaj s krajani in predstavniki krajevnih skupnosti. Gašpar Gašpar Mišič bi odločitve prepustil krajevnim skupnostim, ki bi sodelovale s pomočjo občinskih strokovnih služb. Olga Franca bi najprej izvedla anketo med krajani o potrebnih prioritetah, nato pa pripravila kratkoročni in srednjeročni program reševanja infrastrukturnih problemov. Zlatko Gombar bi te odločitve prepustil zboru krajanov. Marijan Križman bi krajevnim skupnostim vrnil vse pristojnosti in finančna sredstva. Nevio Miklavčič pa temeljni problem vidi v občinskem statutu, ki je od letos KS vzel vsakršno avtonomijo.

Zgolj aktualni župan pravi, da ne moremo govoriti o infrastrukturnem razkoraku, ker imata mesto in podeželje drugačne potrebe in drugačen način življenja. “Vseeno v proračunu vsako leto uvrstimo prioritetne investicije, do katerih pridemo z zahtevnimi usklajevanji med predsedniki KS,” pojasnjuje Boris Popovič.

Ureditev kanalizacije in cest ima prednost

Kandidati v svojih odgovorih niso zelo konkretni o posameznih investicijah. Dekančanka Olga Franca pravi: “V enem mandatu vsega zaostanka ni mogoče nadoknaditi, prioriteto pa ima ureditev kanalizacije in s tem preprečevanje izpustov v naravo. Nujno bo potrebno zgraditi vodovod za zaselke Dolenjščine (Pisari, Karli, Šeki, Maršiči), prav tako urediti ceste, pločnike, javno razsvetljavo, vodo in seveda občinski prostorski načrt.”

Podobno meni tudi Alan Medveš: “Naša prioriteta je pripeljati vodovod in kanalizacijo v vsako krajevno skupnost. Enako velja za cestno infrastrukturo, dodatno pozornost pa nameravamo posvetiti investicijam za izboljšanje električne in telekomunikacijske infrastrukture, saj si po dolgih letih zanemarjanja tudi ti deli občine zaslužijo višjo kakovost življenja.” Ali pa Silvano Radin: “Nujna je ureditev cestišč v številnih KS, posodobitev vodovodnega in izgradnja kanalizacijskega sistema. Vsaka KS mora dobiti defibrilator, otroška igrala in čim bližjo zdravstveno oskrbo.”

Skoraj konsenz za OŠ Škofije

Za Gašparja Gašparja Mišiča so prioritetne dograditve in izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega sistema, sanacije in izgradnje cest, pločnikov in kolesarskih stez ter sanacije vodotokov in hudournikov. Aleš Bržan poleg ostalih zadev omenja investicije v kanalizacijo v Dekanih in na Škofijah, kjer bo treba tudi zgraditi novo šolo. Župan Popovič obljublja, da bo v novem mandatu zgradil prizidke k OŠ Škofije in OŠ Marezige, saj so ostale osnovne šole ustrezno obnovili že v prejšnjih mandatih. “Vztrajali bomo pri uvedbi lokalne vinjete za hitro cesto od Škofij do Kopra, s čimer bi razbremenili tranzitni promet na vzporednih cestah. Dogradili bomo kanalizacijsko omrežje v KS Škofije, Bertoki in Hrvatini ter pridobili nepovratna sredstva tudi za izgradnjo kanalizacije v KS Dekani,” še dodaja aktualni župan.

Gospodarstvenik Valter Krmac operira s številkami: “20 milijonov evrov za investicije, ki jih ima občina Koper na leto, naj se razdeli enakomerno glede na število občanov posamezne KS. To bi pomenilo, da dobi KS s tisoč prebivalci 330.000 evrov na leto oziroma 1,3 milijona v mandatu, upoštevati pa bi morali še korekcijski faktor s površino posamezne KS. S tem denarjem bi marsikatera KS lahko naredila veliko.” Aleš Bržan pravi, da bodo v podeželsko infrastrukturo namenili vsaj 10 milijonov letno, saj ne morejo čakati samo na državne ali evropske pomoči. Danijel Sertić ima nekaj konkretnih rešitev: “V vsaki vasi, kjer je več kot pet stanovanjskih hiš, je potrebno urediti javno razsvetljavo in asfaltirani makadamske ceste, urediti treba odvodnjavanje meteornih voda, najbolj pereč je ta problem na zemljiščih v Hrvatinih.”

Vrtičkarstvo, turizem in internet

Zanimiv je pogled Zlatka Gombarja: “Z javno-zasebnim partnerstvom občina zgradi infrastrukturo, pridobi evropska in državna sredstva, zasebniki pa vložijo v razvoj obetavnih projektov. Zaledje naj postane zelenjavni vrt Kopra, spodbujati je potrebno vrtičkarstvo in obdelovanje neobdelane zemlje.”

Prav tako Marijan Križman: “Med prvimi investicijami bodo dokončanje kanalizacijskega sistema na Škofijah in drugod, kjer uporabljajo greznice, dokončanje ceste Sv. Anton-Brezovica-Belvedur in v sodelovanju z državo ureditev povezovalne ceste v dolini Dragonje.” Križman sicer napoveduje še ugodne obrestne mere za posojila za razvoj turističnih zmogljivosti, saj naj bi bil prav turizem porok za ohranjanje korenin slovenske Istre.

Viktor Markežič namerava izdelati program razvoja infrastrukture, ki bo tudi uporabljen kot strokovno gradivo pri izdelavi OPN. “Potrebne so obnove poškodovanih cestišč, izgradnja kanalizacijskega in optičnega omrežja ter vlaganja v turistično infrastrukturo. Vsak evro, ki ga vložimo v krajevne skupnosti, ima vsaj dvojni multiplikativni učinek.”

Marko Brecelj je na vprašanje odgovoril v svojem slogu: “Najprej želimo izničiti netrajnostno 'razvijanje' naše občine, ki ga izvaja in edino razume k sebi jemalna Piramida Borisa Popovića. Videz in resničnost despotu lojalnega zaledja ostajata počasi se spreminjajoča. Cesar pa že 16 let obljublja večini ubogljivih krajevnih skupnosti cestnopopravilne in druge infrastrukturne sunke, ki jih tudi uresniči.”

Neviu Miklavčiču se zdi najpomembnejša izgradnja manjkajoče infrastrukture: “Nepovratna evropska sredstva so namenjali predvsem gradnjam v centru, tudi nepotrebnim. Ta denar je treba usmeriti v vasi. Zgraditi je potrebno pločnike in urediti zelene površine z naravnimi igrali za otroke ter poskrbeti za internetno povezavo v vsaki vasi.”


Najbolj brano