Izolska bolnišnica lani z 2,4 milijona evrov presežka

Splošna bolnišnica Izola je danes dobila nekoliko spremenjen svet zavoda. Bolnišnica je lani ustvarila 2,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki ter poravnala izgubo. Razmišljanja o podaljšanju najemne pogodbe družbi Medicor pa so prestavili na naslednjo sejo.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA
Foto: Tomaž Primožič/FPA

IZOLA > Strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Dušan Deisinger je 2,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki pospremil z besedami, da je najbolj pomembno, da so poravnali izgubo iz minulih let, čeprav številke predvsem na račun covida-19 niso povsem takšne, kot so si želeli.

Na vprašanja o zaprtju izolskega covid oddelka je Deisinger opozoril, da ne glede na širjenje okužb v obalno-kraški regiji v bolnišnici ne opažajo porasta. “Že najmanj tri tedne beležimo po manj kot 20 hospitalizacij. Ko bomo dosegli manj kot 500 hospitalizacij na ravni celotne države, bomo tako skladno z nacionalno strategijo zaprli izolski covid oddelek. Za te bolnike bo skrbela novogoriška bolnišnica.” V Izoli naj bi tako prihodnji teden prenehali sprejemati bolnike s covidom-19.

Prva naslednja naloga bo, pravi Dušan Deisinger, da se bo intenzivni oddelek vrnil na svoje mesto ter se bo odprla tudi vsa “operativa”, nakar se bodo v matične oddelke oziroma ambulante vrnili še zaposleni, ki so delali v enoti za covid-19.

Na prihodnjo sejo sveta zavoda bo vabljena tudi družba Medicor. Kot je znano, družbi prihodnje leto poteče najemna pogodba - doslej so jih sklepali na vsaka štiri leta, prvič pa so jo podpisali leta 2003. O morebitni selitvi Marjeta Zorc iz družbe Medicor, specializirane za kardiologijo, ne zmore niti razmišljati in pravi, da bi to bilo “poniževalno do tako ugledne institucije in njenih pacientov”.

Vlada je prejšnji teden na dopisni seji razrešila dosedanji članici sveta zavoda Majo Praček, ki je bila tudi predsednica sveta, in Biserko Simčič ter kot predstavnika ustanovitelja imenovala Flori Banovac in Borisa Marzija. Člani ostajajo Suzana Čendak Rastovac, Tomaž Može, Gašpar Gašpar Mišič in Darko Grgič.


Najbolj brano