“Forma viva ima 60 let in je še vedno mladostna”

Kiparski simpozij Forma viva, ki že šest desetletij domuje na Seči, je prešel v svoje sklepno dejanje. Mednarodna druščina kiparjev je umetnine končala, organizator dogodka, Obalne galerije Piran, pa so pripravljene na živahno sobotno slavje na Seči, kjer bo v kozarce stekla tudi malvazija, polnjena pod nadzorom Vinakoper in posvečena letošnjemu jubileju.

Na praznovanje Forma vive je direktorica Obalnih galerij Piran 
Mara Ambrožič Verderber (desno) povabila tudi Nedo Milkovič, 
vdovo Tonija Biloslava, znamenitega dolgoletnega direktorja 
Obalnih galerij, in Marjano Lenassi, vdovo Janeza Lenassija. Ob 
njih so še kiparji Jure Markota, Alberto Scodro in Max M. 
Seibald. 

 Foto: Alenka Penjak
Na praznovanje Forma vive je direktorica Obalnih galerij Piran Mara Ambrožič Verderber (desno) povabila tudi Nedo Milkovič, vdovo Tonija Biloslava, znamenitega dolgoletnega direktorja Obalnih galerij, in Marjano Lenassi, vdovo Janeza Lenassija. Ob njih so še kiparji Jure Markota, Alberto Scodro in Max M. Seibald.  Foto: Alenka Penjak

KOPER > Jubilejni simpozij Forma viva, ki je luč sveta ugledal leta 1961, poteka pod vodstvom direktorice Obalnih galerij Piran Mare Ambrožič Verderber in kustosinje dr. Majde Božeglav Japelj, ki je poudarila, da četudi ima Forma viva 60 let, je še vedno mladostna, tradicionalno klesanje kamnitih skulptur pa so letos podpisali priznani kiparji Mario Lopes iz Portugalske, Alberto Scodro iz Italije, Max M. Seibald iz Avstrije in Jure Markota iz Slovenije.

Udeleženci tiskovne konference, ki je uradno najavila sobotne dogodke. Foto: Tomaž Primožic/FPA

V soboto zaključek

V soboto ob 17. uri bo v parku skulptur Forma viva na Seči sledil slovesen zaključek s predstavitvijo novih kiparskih del in odprtjem posebnega projekta, umetniške intervencije v prostor Vincenta Ceraudoja, ki bo v enega najlepših slovenskih parkov prinesel še nekaj magije.

Prebujanje kamnite Trnuljčice

V soboto ob 17. uri bo v parku skulptur Forma viva na Seči sledil slovesen zaključek s predstavitvijo novih kiparskih del in odprtjem posebnega projekta, umetniške intervencije v prostor Vincenta Ceraudoja, ki bo z igro svetlobe v enega najlepših slovenskih parkov prinesel še nekaj magije.

Direktorica Obalnih galerij obiskovalce vabi, naj za obisk kamnite Trnuljčice, ki se pod njenim vodstvom znova prebuja, uporabijo tudi električna kolesa, ki jih bo posebej za dogodek prispevalo Turistično združenje Portorož. Pričakovati je, da bodo parkirna mesta okoli Forma vive hitro zapolnjena, zato bo najhitrejša in naravi prijazna pot do nje najbolje ubrana, če bo potekala peš.

Prizorišče letošnjih ustvarjanj v istrskem kamnu (foto: Alenka Penjak)

Prvič v zgodovini te manifestacije so bile kiparske umetnine ustvarjene za štiri javne lokacije v štirih istrskih občinah - Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu. In poslej je delček zgodbe Forma vive dostopen tudi na spletu, saj lahko javnost poslej v ta kamniti in z avtohtonimi oljkami obdani muzej na prostem vstopa tudi z virtualno Forma viva v treh jezikih - slovenščini, italijanščini in angleščini.

Če si povabljen na Forma vivo, te je doletela posebna čast, česar se zaveda tudi letošnja generacija ustvarjalcev. Jure Markota prizna, da si je povabila dolgo želel, njegova skulptura pa je sestavljena tudi iz železa, kar se je v zgodovini Forma vive zgodilo prvič in je za to priložnost več kot hvaležen.

Spomin na Lenassija in Savinška

Alberto Scodro je avtor skulpture, ki ji je bila v navdih nebeška mlečna steza - Majda Japelj dodaja, da je simbolično povezal Portorož z Ravnami na Koroškem, kjer so svoj čas prav tako potekali kiparski simpoziji, vendar v jeklu.

Letošnja Forma viva je dobila tudi svoje vino, za kar so poskrbeli v Vinakopru, ter posebno nalepko. Malvazija iz vinogradov Rikorvo, Labor in Debeli rtič ima cvetno noto zelenega jabolka, akacijevih cvetov, mandljev in vanilje, pravi Borut Fakin, direktor Vinakopra. Foto: Alenka Penjak

Najtežjo nalogo, čeprav govorimo o umetnosti, ki je predvsem povezana s srčnostjo, si je zadal Max M. Seibald z natančno geometrično skulpturo, posvečeno koreninam, iz katerih je zrasel portoroški simpozij.

Vse, čemur smo danes na Seči priča, se je namreč začelo leta 1959 v Avstriji, v kamnolomu St. Margarethen, kjer je Karl Prantl pripravil prvi kiparski simpozij, tega pa se je udeležil tudi preminuli istrski kipar Janez Lenassi ter naslednje leto še Jakob Savinšek.

Doživeto ju je tako navdušilo, da sta leta 1961 zasnovala Formo vivo. Naj živi še mnogo let, pravijo njeni občudovalci.


Najbolj brano