Epidemija jih ni zaustavila

Delovanje Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS) se z razglasitvijo epidemije koronavirusne bolezni ni zaustavilo. Nekaj projektov so zamaknili, nekaj raziskav prilagodili, danes pa so predstavili novo izdano publikacijo Glasnik ZRS Koper in doseženo v zadnjem letu.

Delovanje ZRS Koper v zadnjem letu je ob predstojnikih inštitutov 
(sedijo) danes predstavil direktor Rado Pišot (desno). Foto: Zdravko PrimoĹľiÄŤ/FPA
Delovanje ZRS Koper v zadnjem letu je ob predstojnikih inštitutov (sedijo) danes predstavil direktor Rado Pišot (desno). Foto: Zdravko PrimoĹľiÄŤ/FPA

KOPER > “Naš cilj ni samo, da postanemo, temveč da ostanemo mediteranski referenčni center znanstveno-raziskovalne odličnosti. Upravičeno smo lahko ponosni, da smo svoje poslanstvo ob ustanovitvi, da vzpostavimo jedro znanstvenoraziskovalnega potenciala Slovenskega primorja, upravičili in celo presegli. Tudi v zadnjem obdobju smo kljub nastalim razmeram ohranili nadpovprečen ustvarjalen elan,” je v nagovoru na današnji tiskovni konferenci povedal direktor ZRS Rado Pišot.

Edini izven Ljubljane

ZRS, ki četrto leto deluje samostojno, je bil ustanovljen leta 1994. Ima osem inštitutov (za družboslovne študije, oljkarstvo, jezikovne študije, kineziološke raziskave, zgodovinske študije, filozofske študije, okoljske študije in pravni inštitut) in devet infrastukturnih enot, v katerih je več kot 100 zaposlenih.

14

mednarodnih raziskovalnih projektov trenutno poteka v okviru ZRS

Izstopa predvsem kot edini javni raziskovalni zavod izven Ljubljane, ki svojo poslanstvo udejanja tako na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Hkrati deluje na vseh treh osnovnih znanstvenih področjih: humanistiki, družboslovju in naravoslovju.

Trenutno v njegovem okviru poteka 14 mednarodnih projektov, še ena pogodba o projektu pa je v podpisovanju. Raziskovalci ZRS so objavili nešteto izvirnih raziskovalnih člankov, sodelujejo v mednarodnih znanstvenih skupinah, pripravljajo simpozije in izdajajo strokovno literaturo.

Pišot je zelo zadovoljen z organsko rastjo ZRS, saj so se po letu 2016 sredstva za raziskovanje dvignila, povečalo pa se je tudi število raziskovalcev. Poleg tega skušajo sodelovati z lokalno skupnostjo in se odzivati na potrebe gospodarstva, civilne družbe in okolja, v katerem delujejo. Tako so organizirali tudi dneve odprtih vrat.

Inštitut za oljkarstvo nima ustreznih prostorov

Največjo težavo predstavljajo prostori, ki so neustrezni in premajhni. V najbolj neznosnem položaju je inštitut za oljkarstvo, ki je od požara jeseni 2017 ostal brez svojih prostorov v Livadah. Dejansko nova stavba še zdaj sameva, saj nobena od dosedanjih obljub pristojnih ni dočakala izvedbe. S tem je ogrožena tudi potrditev nadaljnje akreditacije nacionalnega referenčnega laboratorija za oljčno olje. Je pa hkrati laboratorij na novo pridobil nacionalno akreditacijo za češko inšpekcijo.

V obdobju epidemije so zanimiv projekt opravljali na inštitutu za kineziološke raziskave, kjer so koordinirali raziskavo o vsakdanjih praksah v času pred in med ukrepi zoper pandemijo covida-19.

Med bolj produktivnimi je tudi inštitut za zgodovinske študije. “Naš inštitut se ukvarja z mejnimi študijami, s Primorsko, s čimer se sicer nihče ne bi ukvarjal. Prav v tem je velika vrednost našega inštituta,” je povedal predstojnik tega inštituta dr. Egon Pelikan.

Med drugim bodo v teh dneh izdali tri nove knjige: angleško verzijo o slikarju Tonetu Kralju, novo knjigo Jožeta Pirjevca Partizani in Borderlands of memories (Kraji spomina ob meji) Boruta Klabjana.

Zelo dejavna je tudi založba Annales. “V zadnjem letu smo izdali dve znanstveni monografiji, 12 strokovnih monografij, tri zbornike povzetkov, dva zvezka revije Annales kinesiolgiae in dva zvezka Poligrafov, ki so se uvrstili v prestižno citatno bazo Scopus,” je poudarila vodja omenjene založbe Alenka Obid.


Najbolj brano