Ankarančani se ne bojijo ustavne odločbe

Ustavno sodišče je ugotovilo, da občina Bled ni delala skladno z ustavo, ko je stavbna zemljišča spremenila v kmetijska. Ta sodba lahko bistveno vpliva tudi na spremembe namembnosti v drugih občinah, denimo v Ankaranu, kjer so nekaj stavbnih zemljišč prav tako spremenili v kmetijska. V občini vztrajajo, da delajo prav, lastniki pa napovedujejo tudi 50 milijonov evrov težke odškodninske tožbe.

Rok Cvetkov je eden od lastnikov stavbnega zemljišča, ki so ga v 
predlogu občinskega prostorskega načrta spremenili v kmetijsko 
oziroma v zelene površine.  Foto: Alenka Penjak
Rok Cvetkov je eden od lastnikov stavbnega zemljišča, ki so ga v predlogu občinskega prostorskega načrta spremenili v kmetijsko oziroma v zelene površine.  Foto: Alenka Penjak

ANKARAN, BLED > Ustavno sodišče je občinski prostorski načrt občine Bled presojalo na pobudo tamkajšnjega lastnika stavbnega zemljišča, ki so mu v prostorskem načrtu zemljišče spremenili v kmetijsko. Ustavno sodišče je presodilo, da je takšno ravnanje v nasprotju z ustavo in v njej zapisano pravico do zasebne lastnine.

V sodbi je upoštevalo tudi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Občina Bled je dolžna ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe.

Jasna Rajčevič, pravnica lastnikov

“Občino Ankaran smo pozvali, da bi se še enkrat sestali in našli sporazumno rešitev, preden bomo primorani uveljaviti pravno varstvo proti občini.”

Najprej sodelovanje, potem sprememba

V sodbi, objavljeni tudi na spletu, med drugim piše, da ima lokalna skupnost široko polje proste presoje pri izbiri ukrepov, s katerimi bo dosegla namensko in smotrno izrabo zemljišč, kot pri oceni, ali so posledice ukrepa upravičene z vidika ciljev, ki jim lokalna skupnost sledi s pripravo prostorskega akta.

“Vendar pa lokalna skupnost ne sme popolnoma spregledati interesov posameznikov glede pravice do zasebne lastnine,” izpostavljajo v sodbi, ki jo je podpisal predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, in dodajajo, da mora pretehtati, ali je dosegla pravično ravnovesje med interesi skupnosti in interesi posameznika. Ustavno sodišče je poudarilo, da zahtevanega ravnovesja ni mogoče doseči, če mora prizadeta oseba nositi pretirano individualno breme. In da zahteva spreminjanje namenske rabe zemljišč že v fazi sprejemanja prostorskega načrta sodelovanje med lastniki zemljišča, občino in državnimi nosilci urejanja prostora.

Gregor Strmčnik, župan Ankarana

“Občinski prostorski načrt pripravljamo na podlagi sodobnih smernic prostorskega načrtovanja in postavljamo javni interes pred interes kapitala.”

Zahtevali bodo odškodnine

Medtem gre v Ankaranu sprejemanje občinskega prostorskega načrta naprej. Po javnih razgrnitvah so predlog načrta poslali ministrstvu za okolje in prostor, od koder so nosilce urejanja prostora pozvali k izdaji drugega mnenja. Še letos naj bi sledilo glasovanje ankaranskih občinskih svetnikov in sprejem občinskega prostorskega načrta.

Četudi se iz uradnih ankaranskih odgovorov zdi, da na svoji poti predlog občinskega prostorskega načrta nima ovir, temu ni tako. Odločbe ustavnega sodišča na primeru Bleda so se namreč močno razveselili lastniki tistih stavbnih zemljišč, ki jim je občina v načrtu spremenila namembnost in niso več stavbna, pač pa kmetijska.

Odvetnik Dragan Sikirica, ki zastopa nekaj lastnikov stavbnih zemljišč v Ankaranu, sodbo ustavnega sodišča vidi kot razumen pristop, ki občine spodbuja, naj poleg javnega interesa ne zanemarijo niti zasebne lastnine: “Pravilno bi bilo, da bi občina z lastniki iskala dogovor in tudi presodila, ali ne posega pregloboko v lastninske pravice.”

Rok Cvetkov, eden od prizadetih lastnikov stavbnega zemljišča, pravi: “Občini Ankaran grozijo 50 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe. Ta sodba je dokaz, da občina ne dela prav. Večkrat smo dali pobudo, da bi se pogovarjali in dogovorili, kaj lahko lastniki stavbnih zemljišč storimo in česa ne, vendar nas v občini ignorirajo in se nočejo pogovarjati.”

Nekaj lastnikov zastopa tudi pravnica Jasna Rajčevič: “Seznanjeni smo z odločbo ustavnega sodišča in menimo, da je v prid nam. Z odločbo smo seznanili tudi občino Ankaran in jih pozvali, da bi se še enkrat sestali in našli sporazumno rešitev, preden bomo primorani uveljaviti pravno varstvo proti občini. Odgovora še nimamo.”

“Javni interes pred interesom kapitala”

Nekaj vprašanj smo zastavili tudi občini Ankaran in županu Gregorju Strmčniku. Zanimalo nas je, ali se občina zaveda, da lahko takšna sodba ustavnega sodišča poseže tudi v njeno pravico do spremembe stavbnih zemljišč v kmetijska, in ali so v Ankaranu pripravljeni na izplačilo odškodnin oziroma, ali so pripravljeni tvegati in nadaljevati v smeri, ki so si jo zadali, čeprav je sodba Ustavnega sodišča nekakšno opozorilo tudi za ankaransko občinsko upravo.

“Občina Ankaran pripravlja občinski prostorski načrt na podlagi sodobnih smernic prostorskega načrtovanja, s poudarjeno skrbjo za zaščito ankaranskega polotoka, narave in morja ter s tem postavlja javni interes pred interes kapitala. Pri tem dosledno upošteva veljavno zakonodajo in odločbe ustavnega sodišča, vključno s to, ki jo omenjate, ter akt pripravlja s poudarkom na vključevanju deležnikov in transparentnosti celotnega postopka,” je kratko odgovoril Gregor Strmčnik.


Najbolj brano