Aleksander Valentin: “Portorož nujno potrebuje glavno atrakcijo”

Prejšnji teden je prevzel vodenje Turističnega združenja Portorož, v četrtek bodo zagnali nadaljevanje oglaševalske kampanje, namenjene domačemu trgu, ki se je lani izkazala za zelo uspešno. “A Portorož nujno potrebuje glavno atrakcijo, ki bo goste privabljala vse leto,” pravi novi direktor združenja Aleksander Valentin.

PORTOROŽ > 40-letni Aleksander Valentin ima v hotelirstvu bogate izkušnje. Delal je v portoroškem hotelu Kempinski Palace in v nizu drugih hotelov. V ljubljanski hotel Mons, ki ga je vodil, je pripeljal tudi verigo Four Points by Sheraton.

Portorož je kljub sprostitvi v turizmu videti zapuščen. So veliki hoteli zaprti, kjer se polovična zasedenost ne splača ali ker je premalo povpraševanja?

“Če hoče Portorož imeti primerjalno prednost. si bo moral zagotoviti atrakcijo, ki bo pomagala privabljati turiste vse leto.”

“Res je, a vseeno se zdi, da se je utrip vendarle malo živahnejši kot lani ob tem času. Po sprostitvi omejitev večji sistemi potrebujejo nekaj časa, da uredijo vse za ponovni zagon.”

Nekateri še iščejo kader, očitno je to velika težava...

“Računati, da bo država pomagala v nedogled, pa ni realno.”

“Pomanjkanje kadra bo naslednji del krize v turizmu. Veliki sistemi, ki so zaradi lastnega preživetja morali odpuščati delavce, bodo v zagati. Zdaj bi jih potrebovali, pa kadra ni, vsaj ne dovolj. Veliko se jih je prekvalificiralo in ne delajo več v turizmu in gostinstvu. Naslednja kriza v slovenskem turizmu bo kadrovska. Nekatera podjetja so se pravočasno lotila iskanja delavcev za sezono, druga so zaradi negotovosti odlašala. Če danes začneš iskati kadre v tej panogi, bosta minila dva meseca, preden, bodo ti delavci zares začeli delati.”

Konkurenca destinacij je zdaj še večja. Kako so pripravljeni ponudniki v piranski občini na to?

“Vsaka destinacija, ki je konkurenčna Portorožu in Piranu, je žejna in lačna gostov. Turistično združenje k sreči ni zgolj čakalo, da napočijo boljši časi, ampak se je trudilo, da bi lahko izkoristili čimveč priložnosti. Po moje bo letošnja sezona zelo podobna lanski, še vedno bo zelo odvisna od domačih gostov. Ponuditi jim moramo čimveč doživetij, drugačnih, kot so jih spoznavati kot enodnevni gostje - od pohodništva in kolesarskih poti do zaledja in gastronomske ponudbe. Eden izmed načinov, da jim vse to približamo, je oglaševalska kampanja, ki je nadaljevanje lanske in jo zaganjamo v četrtek. Radi bi vzbudili njihovo pozornost, zato nadgrajujemo naš portal in osvežujemo ponudbo doživetij v destinaciji.”

Ljudje so nedvomno željni počitnic. Ali so pripravljeni odšteti več kot lani?

“Gostje bodo letos več trošili kot lani. Imajo več razpoložljivega denarja. Zato mislim, da bodo tudi manjši, lokalni ponudniki dobili večji kos pogače. Boni so lani mnogim namestitvenim obratom pomagali, da so preživeli, izvenpenzionska poraba gostov pa je bila izjemna nizka.”

Kaj lahko pretehta v prid počitnicam v Sloveniji? Bližina?

“Preprostost obiska, sploh ker merimo na goste, ki lahko pridejo k nam z avtomobilom. Veliko bo odvisno od tega, kako bo urejeno prestopanje meja oziroma kdaj bo zaživelo zeleno potrdilo. Izjemno pomembna pa bo varnost. To lahko izkoristimo. Letalske destinacije so manj preproste glede pogojev za dostop. Za nas so dosegljivi gostje iz krajev v radiju 500 kilometrov, iz Italije, nemško govorečih držav, z Madžarske ... Lani je bilo dve tretjini domačih gostov, tretjina pa tujih. Letos bo morda malce več tujih gostov, odvisno tudi od precepljenosti.”

Ko odpreš spletni portal turističnega združenja hrvaške Istre, se na zaslonu najprej pokažejo informacije o covidu. Zakaj teh na vašem portalu še ni?

“So, a niso v prvi liniji. Zdaj ko se turizem sprošča, bomo covid informacije preselili na takoj dostopno stran, ter jih redno in ob spremembah ažurirali. Ob spremembah pa bomo tudi redno po elektronski pošti obveščali vse nastanitvene in turistične obrate na destinaciji ter na socialnih omrežjih, da se bodo znali obrniti in pomagati gostom.”

Na Hrvaškem lahko gostje opravijo hitre teste tudi v nekaterih hotelih, kdaj bo tudi pri nas tako?

“Taka točka za hitre teste bo tudi v Portorožu predvidoma konec maja. Enotna, za goste vseh hotelov. Več podrobnosti še ne morem povedati.”

Kdaj pa pridejo na vrsto turistični delavci za cepljenje?

“Ravno prejšnji teden se je Turistično gostinsko zbornica z ministrstvom za zdravje dogovorila, da se vse turistične delavce v Sloveniji uvrsti na prednostni seznam. To je nujno, saj mislim, da samo redno testiranje zaposlenih v turizmu kmalu ne bo več dovolj, da bi prepričali goste, da pridejo k njim.”

V pripravi je menda intenventni zakon o turizmu. Ali nekateri brez pomoči države sploh ne bodo zmogli vnovičnega zagona?

“Država je mnogim podjetjem pomagala na različne načine in zato smo lahko hvaležni. A računati, da bo država pomagala v nedogled, ni realno. Časi so nedvomno težki, a bo treba stisniti zobe, zagnati dejavnosti in upati, da se bodo razmere spet vrnile na raven pred epidemijo.”

Poudarjate povezovalno vlogo združenja. Kako jo boste okrepili?

“Zdaj imamo 22 članov. Želel bi si, da bi zajeli več manjših ponudnikov, tudi iz zaledja. Rad bi, da člani postanejo glas razvoja turizma in destinacije, potrebujemo njihovo aktivno vlogo, večjo vključenost in angažiranost. Tako bi v ospredje prišlo tudi njihovo znanje. Moja želja je dati možnost ponudnikom, da prinesejo svoje poglede in ideje. Oni imajo več znanja, so na terenu, v stiku z gosti, srečujejo se z realnimi problemi. A ta dialog je treba zagnati v pravem času. Narobe je čakati, da se vidi, koliko denarja se nateče, potem pa načrtovati aktivnosti za toliko denarja. Treba je angažirati članstvo, skupaj pripravljati načrte in skupaj iskati načine, kako zagotoviti denar zanje... Zavzemam sem, da povezovanje znotraj združenja pride še bolj v ospredje, moj cilj je tudi večja vključenost in čim več članov v združenju.”

Hoteli Metropol so člani združenja, a se ne zdi, da dihajo z destinacijo.

“Ne moremo vplivati na njihove poslovne odločitve, a morajo pokazati več odgovornosti do lokalnega okolja. Njihov kompleks v Portorožu je zanemarjen, Hribček, na katerem so njihovi hoteli, je že kot džungla. Tudi plaža, s katero so do lani upravljali, je bila zanemarjena.”

Kaj pa bi še nujno potreboval Portorož kot destinacija?

“Prva kočljiva točka je mirujoči promet. Za lažjo dostopnost turistov je treba zagotoviti več parkirnih površin, torej več garažnih hiš. Po velikih infrastrukturnih vlaganjih kliče tudi ves obmorski pas. To terja celosten premislek o rabi tega dragocenega prostora, potreben je dialog z lokalno skupnostjo. Sam bi celotno pomorsko dejavnost in priveze preselil k nekdanjim skladiščem soli, pas ob glavnih portoroških pomolih pa namenil atraktivni plaži. Objekte pred plažo bi namenil za raznoliko in kakovostno gostinsko ponudbo, za butične trgovine ...”

Kako bi radi, da bi bil videti Portorož čez denimo pet let?

“Rad bi, da bi bili zelo blizu izvedbi neke glavne atrakcije, po kateri bi se Portorož razlikoval od drugih destinacij. Če hoče Portorož imeti primerjalno prednost. si bo moral zagotoviti atrakcijo, ki bo pomagala privabljati turiste vse leto, ne le v visoki sezoni.”

Za kaj se ogrevate vi?

“Vem, da tvegam plaz kritik, toda zakaj v Portorožu še vedno nimamo igrišča za golf? Takega z 18 luknjami, ki bi delovalo 12 mesecev na leto, v Sloveniji nimamo, ob morju bi bilo idealno. V Savudriji golf živi celo leto; naj piha burja na vso moč - golfisti nabijajo žogice vse dni v letu. Ne vem, taka atrakcija bi lahko bil golf, morda pa bo lažje izvedljiva kakšna druga ideja. A tako atrakcijo moramo nujno najti, sicer bo Portorož samo ena od tisočih podobnih destinacij.”

Kaj pa menite o državnem turističnem holdingu, ki ga načrtuje minister Počivalšek?

“Ko so Hoteli Bernardin pred dobrim desetletjem obvladovali tri četrtine portoroških hotelov, se je izkazalo, da so zamrle inovacije, ni se vlagalo v kakovost, v razvoj kadrov ... Turizem in z njim Portorož je nazadoval. Bojim se, da z bodočim holdingom ne bi bilo veliko drugače. Centralno vodenje takega velikana bi pomenilo manj lokalnih posebnosti, isto ponudbo od Pirana do Ankarana, enak način razmišljanja ... Če nam zgodovina kaj pove, bi bil to z vidika turizma korak nazaj. Osebno mislim, da je to zelo slaba ideja - slaba za turistično panogo in tudi v nasprotju z našo strategijo razvoja turizma.”

---