Vse več povpraševanja po zimski vrtnici

Goriški radič ali solkanski regut je med ljubitelji dobre hrane vse bolj priljubljen. Letos je treba za kilogram odšteti 13 evrov, a je pravega, avtohtonega zelo težko dobiti. Predvidoma še dva tedna oziroma dokler te lokalne vrtnine, imenovane tudi novogoriška zimska vrtnica, ne zmanjka, ga je mogoče v različnih jedeh poskusiti v sedmih goriških gostilnah in restavracijah.

NOVA GORICA > Dnevi goriškega radiča so nastali v okviru kulinarične znamke Gogourmet, ki so jo zasnovali v Turistični zvezi Nova Gorica in katere glavni namen je promocija lokalnih dobrot in lokalnih gostincev. Letošnjo raznoliko ponudbo jedi iz goriškega radiča so predstavili v Ošteriji Žogica v Solkanu.

Kot je bilo slišati na predstavitvi, je goriški radič ali solkanski regut lep kot vrtnica, le vonja nima. Gre za posebno vrsto radiča, ki ga na Goriškem gojijo že 150 let, in sicer z zahtevnim postopkom siljenja iz lastnega semena. Vsako leto ga kuharji in dobrojedci nestrpno pričakujejo.

150 let že na Goriškem gojijo to posebno vrsto radiča, imenovano tudi solkanski regut.

Njegova pridelava poteka kar devet mesecev, redki pridelovalci, ki se še ukvarjajo s tem, pa pravijo, da gre vsaj devetkrat čez roke. Začne se s setvijo zgodaj spomladi in večkratnimi žetvami. Najboljše restavracije ga rezervirajo še pred zimo, saj je povpraševanja vsako leto več od ponudbe.

Vsako leto več ponudbe in povpraševanja

“Vemo, da so goriške restavracije med najboljšimi v Sloveniji, na kar smo ponosni in ponosni smo, da se vsako leto več gostiln in restavracij odloča za pripravo jedi iz goriškega radiča,” je pojasnila Dejana Baša, vodja Turistične zveze TIC Nova Gorica. Povedala je tudi, da se Gogourmet vsako leto začne prav s ponudbo jedi iz goriškega radiča.

Letos v okviru Dnevov goriškega radiča sodelujejo Ošterija Žogica, Ošterija Branik, Gostilna Winkler, Hitovi restavraciji Calypso in restavracija hotela Sabotin, Gostilna pri Hrastu in Restavracija Pikol.

Kot je pojasnila Patricija Furlan iz Ošterije Branik, v Braniku tradicije goriškega radiča ni bilo.

“Prvo leto smo se morali kar malo boriti in goste spodbujati k pokušini. Naš menu smo naslovili 'solkanski regut na obisku v Braniku', zdaj pa nas že kakšen teden prej pokličejo, če ga že imamo v ponudbi. Tuji gostje, Avstrijci, Italijani bi ga tudi kar kupili, a jim ga ne prodajamo, ker ga je na trgu premalo,” je povedala in dodala, da ga bodo imeli letos v ponudbi še predvidoma dva tedna.

Pogrešajo mlajše pridelovalce

Tudi Saša Golob iz Ošterije Žogica je potrdil, da se je ponudba jedi iz goriškega radiča dobro prijela in da prihajajo gostje Iz Ljubljane, Maribora in Kopra prav s tem namenom k njim, opozoril pa je na to, da je tistih, ki se ukvarjajo z njegovo pridelavo, le še osem ali devet, med njimi pa je zelo malo mladih.

“Proizvajalci so večinoma stari in ne zmorejo več. Bojim se, da bomo ostali brez njega, če bo šlo tako naprej,” je še povedal in omenil, da bi bilo treba preiti tudi na strojno pridelavo, saj pridelava solkanskega reguta zahteva veliko garanja.

“S pridelavo solkanskega reguta se je ukvarjala že moja nona, tako da to delamo že, kar pomnim. To znanje se je prenašalo iz roda v rod, v prihodnje pa ne vem, ker mlajših generacij ni,” je povedala Marta Mučič, ena od redkih pridelovalk, ki ves radič pridela na solkanskem polju onkraj meje. Tudi ona je prepričana, da če bi mladi to prijeli, bi bilo treba vse skupaj modernizirati, ker delajo za zdaj vse po starem, na ročni način, v Italiji pa delajo že vse strojno. Prepričana je, da je v tem bodočnost, ker je mogoče strojno v enem ali dveh dneh pobrati vse, sami pa ga pobirajo počasi, dva meseca.

Goriškemu radiču in njegovi pridelavi bo namenjen tudi krajši film v okviru serije oddaj Goriški sprehodi, ki bo na sporedu prihodnji teden na lokalni televizijski postaji GO TV. Kot je ob kratki predstavitvi oddaje povedal njen avtor Blaž Kosovel, je imelo to območje svojo vrtnico še preden je nastalo mesto vrtnic oziroma Nova Gorica.

---